Novi stari liberalni
Na petkovih iranskih predsedniških volitvah je bil Hasan Rouhani izvoljen za nov 4-letni mandat na čelu Islamske republike. Kandidat Stranke zmernosti in razvoja je že v prvem krogu osvojil 57 odstotkov glasov ali skoraj 20 odstotnih točk več kot najbližji zasledovalec Ebrahim Raisi iz, v direktnem prevodu, Združenja borčevske duhovščine.
Volivci so na glasovnicah sicer izbirali med šestimi kandidati od kar 1636-ih, kolikor se jih je prijavilo. Razlog za to tiči v dejstvu, da mora biti vsak kandidat odobren s strani tako imenovanega Sveta čuvarjev. Gre za najvplivnejši politični organ, sestavljen iz 12 članov, ki jih de facto imenuje vrhovni vodja Ajatola Ali Hamenej. Pojasni novinar Dnevnika, Ervin Hladnik Milharčič.
Raisi torej predstavlja bolj konzervativno strujo iranske politike, večino podpore pa vleče iz revnejšega in bolj vernega dela populacije. Rouhani na drugi strani uživa podporo meščanstva in predvsem mladih, ki so naklonjeni politiki, ki je bolj odprta proti Zahodu.
Ne glede na vnovično zmago reformističnih sil ostaja trdno v sedlu vladarja Irana Ajatola Ali Homenej. Vrhovni vodja, kot pritiče samemu nazivu, imenuje šefa državnega pravosodja, neposredno in posredno Svet čuvarjev, je vrhovni poveljnik oboroženih sil, prav tako pa imenuje šefe državnih medijev. Ajatolo imenuje in lahko tudi odstrani Svet strokovnjakov, ki kandidirajo na splošnih volitvah, a so ti ponovno odobreni s strani same Ajatole imenovanega Sveta čuvarjev. Ali Homenej v predvolilnem času ni ostal tiho in je javno izrazil podporo Raisiju.
Hladnik Milharčič opozarja pred stereotipnim gledanjem na Iran, ki ga ponujajo administracije ameriških predsednikov. To je po njegovem mnenju še vedno posledica revolucije iz 1979, ko je Iran izstopil iz zavezništva z ZDA in Izraelom.
Zunanjepolitični izzivi Rouhanija so dobro poznani. Na prvem mestu ostaja jedrski sporazum, podpisan v času bivšega predsednika Združenih držav Amerike, Baracka Obame, ki ga je aktualni predsednik Donald Trump večkrat označil za katastrofalnega. Sporazum bi Iranu zagotovil odpravo sankcij in s tem možnost gospodarskega razvoja, ki ga te močno omejujejo. Poleg zunanjih veliko vlogo pri pešajočem gospodarstvu igrajo tudi faktorji znotraj meja in s samega vrha Islamske republike.
Dodaj komentar
Komentiraj