V nedeljo so v Turški Republiki potekale prve neposredne predsedniške volitve v zgodovini države. Vlada in predvsem njen premier Reccep Tayip Erdogan [izg ređep tajip erdogan] sta se za to potezo odločila zaradi Erdoganovih teženj po spremembi političnega sistema iz parlamentarnega v predsedniškega po vzoru Združenih držav Amerike oziroma vsaj polpredsedniškega. S tem bi premier Erdogan ostal na čelu Turčije, dobil pa bi še večja pooblasitila kot jih ima sedaj kot premier.

Drugi razlog za Erdoganovo kandidaturo so zagotovo tudi obremenjujoče korupcijske obtožnice, ki si jih je nabral v svoji enajst-letni vladavini. Z enainpetdeset odstotki glasov in tesno zmago v prvem krogu, si je zagotovil dodatnih pet let politične imunitete.

Tekmeca, skupni kandidat Turške Republikanske stranke in Stranke nacionalističnega gibanja Ekmeledin Ihsanoglu ter Sellahatin Demitras, predsednik Ljudske Demokratske stranke, sta prejela po osemintrideset in deset odstotkov glasov.

Rezultate volitev in razloge, ki so pripeljali do Erdoganove izvolitve nam turški novinar Duran Ragib komentira z besedami, da so bili rezultati pričakovani, dodatno pa je k temu pripomogla šibkost opozicije in datum volitev sredi počitnic. Kako pa Ragib vidi prihajajoči Erdoganov predsedniški mandat:

Izjava je dosegljiva v prispevku.

Korupcijske afere Erdoganu niso škodovale, nam pove Sezai Ozan Zeybek z Univerze v Istabulu, niti mu ni škodovala dvomljiva

zunanja politika, nadaljuje Zeybek:

Izjava je dosegljiva v prispevku.

Po statutu Stranke za pravičnost in razvoj lahko vsak kandidat za mesto premiera v Turčiji kandidira le trikrat. Erdogan se je, namesto, da bi se odločil za spremembo statuta svoje stranke odločil za poizkus spremembe političnega sistema, nadaljuje Ragib:

Izjava je dosegljiva v prispevku.

Predsedniška politična imuniteta se ne razlikuje od premierske, nadaljuje Ragib:

Izjava je dosegljiva v prispevku.

Ali lahko pričakujemo spremembo politik Erdogana predsednika glede na Erdogana premiera? Ragib:

Izjava je dosegljiva v prispevku.

Glede na to, da je Erdoganova retorika mnogokrat lahko precej religiozna smo Zeybeka vprašali, če lahko pričakujemo islamizacijo Turčije in morda celo konec sekularizma

Izjava je dosegljiva v prispevku.

Zeybek nam je podal tudi svoj pogled na trenutne turške družbeno-politične probleme, od katerih je posebej izpostavil, da Erdogan nima odgovora na ekološke probleme s katerimi se sooča Turčija.

Izjava je dosegljiva v prispevku.

Off je pripravil vajenec Novelli.