Od balkanske poti do tržaške kazni
Več kot 570 prebivalcev Trsta je podpisalo javno pismo, v katerem vlado in lokalne oblasti pozivajo, naj več sto beguncem, ki so v Italiji zaprosili za azil, zagotovijo primerne nastanitve. Migranti, ki so v postopku za pridobitev azila, zaradi prezasedenosti migrantskih centrov že več mesecev živijo na ulici. Životarijo na glavni železniški postaji v Trstu in na velikih trgih, kot je Piazza Libertà. Namesto da bi jim oblasti zagotovile nastanitev, pa jih policija še preganja in jim izreka globe.
V javnem pozivu, ki ga je podpisalo tudi več znanih imen, kot so igralka Ariella Reggio, novinar Paolo Rumiz in filmska scenaristka Nicoletta Romeo, Tržačani trdijo, da vlada Trstu ne namenja zadostne podpore, ki bi omogočila premestitev prosilcev za azil tudi na druge lokacije v Italiji. Pred javnim pozivom Tržačanov je na probleme z nastanitvijo beguncev že več mesecev opozarjalo več humanitarnih organizacij, šele zdaj pa je dogajanje pritegnilo pozornost širše javnosti. O pozivu in njegovih posledicah aktivist Francesco iz humanitarne organizacije Linea d'ombra. Francesco na terenu deluje predvsem na tržaški železniški postaji.
V Trstu vsak dan za azil zaprosi na desetine beguncev, v zadnjih mesecih pa se pred taborišči v enem dnevu zbere tudi več kot 100 ljudi. Francesco pojasni postopek za pridobitev azila, v okviru katerega imajo prosilci pravico do nastanitve, dokler se njihova prošnja ne zaključi. Taborišča, kjer bi ljudje morali biti začasno nastanjeni, pa so prepolna.
Ali ima Trst dovolj nastanitvenih kapacitet za prosilce za azil?
Po javnem pozivu slavnih Tržačanov so se takoj odzvale lokalne oblasti, ki so obljubile ureditev prostora, v katerem bo lahko spalo do 90 ljudi. Pred tem so se organizirale privatne humanitarne institucije, ki so na pozive različnih organizacij uredile manjša prenočišča, pojasnjuje Maddalena Avon, ki je zaposlena v Italijanskem konzorciju za solidarnost.
Kot poudarja Avon, težava ni zgolj premajhno število nastanitvenih kapacitet v Trstu. Odpovedal je celoten sistem, ki vključuje prevoze ljudi iz obmejnih mest, kot je Trst, v druge dele Italije, kjer migrantski centri niso tako polni.
Na italijanski strani meje s Slovenijo je zadnje mesece večje število beguncev brez nastanitve zaradi sprememb ravnanja z njimi na balkanski poti. Hrvaška, ki je več let opravljala večino umazanih poslov in je begunce pushbackala predvsem v Bosno in Hercegovino, pa tudi v Srbijo, je zaradi razkritja nelegalnih praks policije začela vse pogosteje zavračati sprejem beguncev iz Slovenije. Slovenska policija je večino ljudi, ki so zaprosili za azil, še lani po meddržavnem sporazumu vračala na Hrvaško, ta pa čez svoje južne meje. Od konca lanskega leta pa v notranjost Slovenije lahko pride veliko več ljudi, ki jih policija ustavi na južni meji. To ni posledica spremembe politike na slovenski strani, temveč odločitve Hrvaške, da bo redkeje sprejela ljudi, ki jih slovenska policija želi vrniti Hrvaški. Zato begunci iz Slovenije lažje nadaljujejo pot v druge države Evropske unije.
Zaradi opisanih sprememb na balkanski poti je tudi stanje ljudi, ki prispejo v Italijo, nekoliko boljše. Kot opisuje Francesco, imajo prispeli migranti lažje poškodbe, ki so pogosto posledica policijskega nasilja.
Namesto da bi beguncem zagotovili ustrezne pogoje, je policija tistim, ki živijo na ulicah in trgih, izstavljala kazni v višini 500 evrov.
Maddalena Avon razloži, katere lokalne institucije so odgovorne za neprimerne razmere. Tržaška prefektura, ki je najvišji upravni urad v provinci in podaljšek vlade, bi morala ljudem zagotoviti prenočišča, medtem ko je mesto zadolženo za dobrobit prosilcev za azil.
Zima je pred vrati. Zato bo hitro ukrepanje v primeru beguncev, ki v Trstu živijo na prostem, dobesedno odločalo o življenjih. A zagotovitev začasnih dodatnih kapacitet ne bo mogla čez noč spremeniti protiazilnega sistema mejnih držav Evropske unije, ki so se vse od prvega množičnega prihoda beguncev z Bližnjega vzhoda urile zgolj v tem, kako ljudi odvračati.
OFFsajd sta pripravili vajenka Andrea in Ajda.
Vir fotografije: Linea d'Ombra
Dodaj komentar
Komentiraj