Od vojaka do predsednika
Brazilski volivci so po štirih letih odločali o novem predsedniku države. Med kandidati ni bilo zmagovalke prejšnjih volitev Dilme Rousseff, ki je bila s položaja odstavljena zaradi svoje vloge v korupcijskem škandalu, ki je v preteklih letih dodobra pretresel brazilsko politično sceno.
V drugem krogu je z dobrimi 55 odstotki slavil Jair Bolsonaro iz konzervativne Socialno-liberalne stranke, ki je premagal tekmeca Fernanda Haddada iz Delavske stranke. Ta je kot kandidat stranke nastopil po tem, ko je septembra bil od kandidature primoran odstopiti Luiz Inacio Lula da Silva, bivši predsednik države, ki je bil eden izmed obsojenih v obsežni preiskavi korupcije ali Operaciji Avtopralnica. Lula je kljub temu, da je kandidiral iz zapora, veljal za favorita, a je njegovo kandidaturo zavrnilo Vrhovno volilno sodišče zaradi zakona, ki prepoveduje kandidaturo obsojenim korupcije. Skoraj istočasno je sledil napad z nožem na Bolsonara, ki mu je podpora v javnomnenjskih raziskavah po tem zgolj še zrasla.
Jair Bolsonaro se je v obdobju, ko je večji del volilnega telesa zaradi Operacije Avtopralnica izgubljal zaupanje v politike na oblasti, predstavljal kot čist, z obtožbami neobremenjen kandidat, ki se bo boril proti korupciji in kriminalu. Obenem je buril javnost z izjavami, v katerih je bilo zaznati rasizem, seksizem, homofobijo, pa tudi nostalgijo po obdobju vojaške diktature, ki se je v Braziliji končala leta 1985.
Številni mediji so vzporednice vlekli predvsem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s čimer se ne strinja David Fleischer, ki deluje kot profesor na univerzah v Washingtonu, New Yorku in Brasilii.
Jair Bolsonaro je sicer v preteklosti, pred vstopom v politiko, deloval kot vojaški oficir.
Razloge za vzpon Bolsonara od kongresnika do prepoznavne osebnosti na brazilski politični sceni Andreza De Souza Santos iz Latinskoameriškega centra Univerze v Oxfordu med drugim vidi v njegovih kontroverznih in konzervativnih pogledih na družino in homoseksualnost.
Nedvomno je veliko vlogo k izvolitvi Bolsonara prispevala razcepljenost brazilske javnosti, ki jo je prinesla protikorupcijska Operacija Avtopralnica, saj je Bolsonaro uspel igrati vlogo neoporečnega, protisistemskega kandidata.
Luiz Inacio Lula da Silva je kljub obsodbi do odločitve vrhovnega sodišča, da mora umakniti svojo kandidaturo, užival veliko podporo brazilske javnosti. Fleischer je mnenja, da velik del javnosti verjame, da je bil proces politično motiviran.
De Souza meni, da je Haddad, ki je Lulo nadomestil v predsedniški tekmi, od njega podedoval tako mnenje tega dela javnosti kot zavrnitev s strani dela volilnega telesa, ki je na volitvah izražal predvsem nezaupanje v politične elite.
Oba sogovorca se sicer strinjata, da v politiki Brazilije večjih pretresov ne bo. David Fleischer se na koncu dotakne še področja zunanje politike in meni, da Bolsonaro ne bo izpeljal nekaterih sprememb, ki jih je napovedoval v svoji kampanji.
Dodaj komentar
Komentiraj