Ozaveščeni mladi prekarci
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je novembra leta 2023 objavilo javni razpis »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih«, ki ga sofinancirata ministrstvo ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus v skupni vrednosti pet milijonov evrov. Financiranje preko tega razpisa je marca lani pridobilo petdeset projektov, ki med junijem 2024 in decembrom 2026 izvajajo usposabljanja za mladinske delavce in delavke na področju prekarnosti mladih, z namenom ozaveščanja mladih o njihovih delavskih pravicah. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije je zabeležen upad brezposelnosti med mladimi, vendar je tovrstna statistika zavajajoča, saj mladi pogosto vstopajo v nestabilna delovna razmerja, ki so v celoti prekarna ali pa prikrito prevzemajo elemente prekarnosti. Med najbolj razširjenimi oblikami prekarnega dela so študentsko delo, samozaposlitev, zaposlitev za določen čas ali delo pod avtorskimi in podjemnimi pogodbami, ki ne zagotavljajo vseh delavskih in socialnih pravic in izkoriščajo mlado delovno silo.
V sklopu A javnega razpisa je kot edini nacionalni projekt izbran projekt DD – Dostojno delo, katerega vodilni konzorcijski partner je Zavod Nefiks – Inštitut za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja. Projekt je pridobil sredstva v višini več kot 700 tisoč evrov. Martina Mrakovčić, vodja projekta, predstavi več podrobnosti.
Izjava
Sogovornica razloži, zakaj se ji zdi smiselno prekarnost med mladimi reševati v okviru mladinskega dela.
Izjava
Izbrani nacionalni projekt in preostali pilotni projekti na lokalni ravni so osnovani predvsem na ideji ozaveščanja mladih, kar ne le prelaga odgovornost iskanja dostojnega dela na naša pleča, temveč samo minimalno pripomore k odpravi prekarnosti. Sabina Leben, vodja pilotnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih Sindikata Mladi plus, pojasni, da v okviru projekta izvajajo podobne dejavnosti, kot so jih že prej.
Izjava
Mladi torej sami sebe ne prepoznavamo kot prekarne delavce. Leben podrobneje razloži glavne težave in ovire, ki jih povzroča prekarnost.
Izjava
Čeprav naj bi zakonsko podlago dostojnemu delu zagotavljali Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o urejanju trga dela in Zakon o inšpekciji dela, delodajalci pridno izkoriščajo vrzeli v zakonodaji. Pod pretvezo fleksibilnosti dela prekarcem ni zagotovljena minimalna plača, plačan dopust in bolniška odsotnost, redni osemurni delovnik, plačilo prispevkov in še marsikaj drugega. Več o vztrajni prisotnosti prekarnosti in izkoriščanja delavcev pove sogovornica.
Izjava
Sistemskih rešitev za odpravo prekarnosti še ni na obzorju. Vlada je maja lani sprejela Izhodišča za pripravo Strategije za odpravo prekarnosti, ki predvidevajo ukrepe na področju navideznih samozaposlenih in prikritih delovnih razmerij, krepitve nadzora na trgu dela, agencijskega, platformnega in študentskega dela. Kljub temu pa strategije na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še niso pripravili. Sogovornica predstavi trenutna pogajanja z vlado.
Izjava
Položaj delavcev in njihove pravice naj bi zagovarjali razni sindikati, katerih zahteve pa večino časa klonijo pod zahtevami kapitala. Sogovornica kritizira sindikalizem, ki skuša reševati zgolj v težavnih obdobjih. Pri tem izpostavlja, da je ključna nenehna mobilizacija delavstva.
Izjava
Projekti, ki nas želijo ozavestiti o naših delavskih in socialnih pravicah, lahko služijo kot orodje za iskanje pomoči. Kljub temu pa niti poznavanje naših pravic niti vstopanje v redna delovna razmerja ne bo izkoreninilo našega izkoriščanja.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
Dodaj komentar
Komentiraj