Plazma v skodelici kave
Dandanes, ko se bije vojna med okoljevarstveniki in zagovorniki teorij zarote o neobstoju dovoljšnjih dokazov za podnebne spremembe, je jasno, da človeštvo nima posebnega načrta za vzdržno proizvodnjo električne energije. Tudi zaradi averzije javnosti do jedrske energije svet večino elektrike proizvede z zažigom fosilnih goriv. Že več desetletij pa poteka projekt ITER - izgradnja mednarodnega termonuklearnega eksperimentalnega reaktorja, pri katerem se je zgodil pomemben mejnik. Začela se je sestava osrednjega dela reaktorja, ki bo dokončan predvidoma leta 2025, ko naj bi v njem že proizvedli prvo plazmo. Več o tem Boštjan Končar, vodja Slovenske fuzijske asociacije:
Projekt ITER se je začel že med hladno vojno, leta 1985, na pobudo ameriškega in sovjetskega predsednika Ronalda Reagana in Mihaila Gorbačova. Sprva je predvideval sodelovanje med Sovjetsko zvezo, ZDA, Evropsko unijo in Japonsko, saj naj bi vsaka država zase ne imela dovolj sredstev za financiranje izgradnje reaktorja. Po razpadu Sovjetske zveze je njeno mesto prevzela Rusija, projektu pa so se kasneje pridružile tudi Kitajska, Južna Koreja, Indija in Kanada. Leta 2005 so napovedali gradnjo reaktorja v Franciji, še kasneje pa se je projektu do neke mere pridružila tudi Avstralija, s katero so ostale države podpisale sporazum o delitvi izsledkov raziskav. Gradbena dela so se začela leta 2015, projekt pa naj bi stal več kot 20 milijard evrov. Več o reaktorju Končar:
ITER bo reaktor tipa tokamak. Gre za zadrževalno posodo v obliki torusa, v kateri tuljave proizvajajo magnetno polje, ki služi zadrževanju plazme. To je agregatno stanje snovi pri izjemno visokih temperaturi in pritisku, kar omogoča zlivanje jeder in ob tem sproščanje energije. Projekt ITER pa ni edini poskus izgradnje fuzijskega reaktorja. S tem se ukvarjajo številne raziskovalne skupine po svetu, med drugim podjetji Tri Alpha Energy, ki sodeluje z Googlom, in General Fusion, ki ga podpira Jeff Bezos. Tu se porajajo vprašanja o morebitni privatizaciji te tehnologije, a Končar zatrjuje, da bo vsa tehnologija iz projekta ITER prosto dostopna.
Na tej točki je treba pojasniti, za kaj pri jedrski fuziji sploh gre. Reaktorji, ki so trenutno v uporabi, namreč delujejo po principu atomske fisije ali razpada. Pri tem jedra goriva - gre predvsem za uran - obstreljujejo z nevtroni, nakar jedro urana razpade, pri čemer iz njega izletijo dodatni nevtroni, ki nato razcepijo druga jedra. Pri tem se, enako kot pri eksploziji jedrske bombe, sproščajo velike količine energije. Jedrsko orožje sicer uporablja tudi druge radioaktivne elemente, ne nujno zgolj uran. Fuzija ali zlivanje pa je ravno obraten proces. Pojasni Mark Diesendorf, profesor na Univerzi v Sydneyju:
Očitek jedrski energiji je potencialno dvojni namen uporabe tehnologije tudi v vojaške namene in s tem povezan problem proliferacije radioaktivnega materiala. Kot že omenjeno, je razcep jeder uporabljen tudi v proizvodnji orožja za masovno uničenje. Čeprav naj bi zlivanja ne bilo moč neposredno uporabiti za orožje, pa je za termonuklearne bombe pomemben tritij, izotop vodika, ki pa služi kot gorivo v fuzijskem reaktorju. Več o tem Diesendorf:
Po drugi strani je treba poudariti, da prednosti reaktorja presegajo njegove slabosti. Seveda tu predpostavljamo, da bo poskus v ITER-ju uspel in bo človeštvo v prihodnosti uspešno izkoriščalo jedrsko zlivanje za proizvodnjo elektrike. Tovrsten način namreč minimalno vpliva na okolje, goriva, ki ga tvorita izotopa vodika, pa je na pretek, saj ga je mogoče pridobivati iz navadne vode. Končar je tako prepričan, da gre za energijo prihodnosti:
Če bo šlo vse po sreči, bi prvi komercialni fuzijski reaktorji lahko zaživeli okoli leta 2050. ITER je namreč zgolj reaktor “proof-of-concept”, pri katerem bodo znanstveniki testirali tehnologijo za proizvodnjo in zadrževanje plazme. Če bo rešil te tehnične izzive, mu bo sledil reaktor, ki bo proizvajal tudi električno energijo in bo služil kot prototipna elektrarna. A s podnebno krizo se soočamo že zdaj, zato po Diesendorfovem mnenju ne gre biti pretirano optimističen glede ITER-jeve koristi:
Do nadaljnjega se bo tako treba sprijazniti z vetrnicami, hidroelektrarnami in sončnimi celicami.
Dodaj komentar
Komentiraj