Ljubljančanke in Ljubljančani ste se v zadnjih tednih na ulicah najlepšega mesta na svetu nedvomno že morali umakniti kakšnemu vozniku električnega skiroja zelene barve. Skiroji so last estonskega podjetja Bolt in so na voljo za izposojo prek mobilne aplikacije. Trenutno je uporabnikom na voljo okoli tristo skirojev, ki si jih lahko izposodijo in jih po končani vožnji parkirajo na določenih mestih, ki jih je v Ljubljani trenutno nekaj deset. Vendar so mesta za parkiranje, vsaj za enkrat, zelo slabo določena in zato zeleni dvominikolesniki ležijo po vsem mestu.

Predvsem pa meščanke in meščane, še posebej tiste, ki se po mestu prevažajo s kolesom, moti dejstvo, da so skiroji parkirani na stojalih, namenjenih kolesom. S kom so se pri Boltu dogovarjali o lokacijah odlagališč skirojev, nam ni uspelo izvedeti. Ivan Begović, direktor za mikromobilnost pri Boltu na Hrvaškem in v Sloveniji, na naše klice namreč ni odgovarjal. Za portal N1 so iz podjetja na vprašanje o tej problematiki odgovorili, da so na GPS navigaciji določene mikrolokacije, kjer se lahko pušča skiroje. Problem pa je v tem, da so te mikrolokacije določene na mestih, kjer se nahajajo stojala za kolesa. Tako ta mikrolokacijska zamejenost ne rešuje problema odlagališč skirojev, ampak posega v parkirne prostore koles. Kljub pritožbam prebivalcev je župan Zoran Janković dejal, da ga skiroji, prislonjeni na stojala za kolesa, ne motijo.

 

Izjava

Na aktualnopolitični redakciji dodajamo, da bi lahko doktor Koželj poleg arhitekture predaval tudi vožnjo s kolesom. 

Kaj ko kolo ni skiro. Posledica tega je, da je področje v Sloveniji še zmeraj neregulirano. Kakor so pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo, Zakon o pravilih cestnega prometa sicer določa pravila uporabe posebnih prevoznih sredstev, a ne določa, kje in kako se odlaga oziroma parkira e-skiroje. Po pojasnilih z ministrstva gre pri tem za pristojnosti Mestne občine Ljubljana. Ministrstvo se s podjetjem Bolt ni dogovarjalo.

Na ljubljanski občini so na naše vprašanje, ali so se s podjetjem Bolt dogovarjali oni, odgovorili, da gre za zasebnega ponudnika, ki z občino ne sodeluje. Na vprašanji, ali so na občini kakorkoli določili odlagalna mesta skirojev in kako so jih določili, so z občine odgovorili, da ne izdajajo dovoljenj za vožnjo s skiroji in tudi ne izvajalcem storitve izposoje skirojev. Prav tako ne določajo nobenih dodatnih pravil za vožnjo s skiroji, ampak je področje urejeno z Zakonom o pravilih cestnega prometa.

Iz odgovorov ministrstva in občine gre sklepati, da se pri Boltu o parkirnih mestih skirojev niso dogovorili z nikomer. Janković je sicer pojasnil, da se bodo na občini z Boltom pogovorili šele septembra - če se bo še naprej dogajalo, da bodo električni skiroji ležali povsod ter ovirali druge udeležence prometa.

Prebivalci prestolnice, ki smo jih na ulicah spraševali o primernosti urejenosti postajališč e-skirojev, so bili v veliki večini do neurejenosti kritični. Študent ekonomije je mnenja, da bi moralo podjetje samo poskrbeti, da bi skiroji dobili svoja postajališča.

Izjava

Malce starejša obiskovalka ljubljanske tržnice je mnenja, da bi morali uporabnike za upravljanje z električnimi skiroji bolje izobraziti. 

Izjava

Bolj kot parkiranje pa večino moti hitrost, s katero se uporabniki električnih skirojev vozijo po ljubljanskih ulicah. Gospod, ki prisega na vožnjo s kolesom, trdi, da skiroji ogrožajo kolesarje.

Izjava

Po mnenju sprehajalca na Pogačarjevem trgu niti kolesarji niso veliko boljši kot uporabniki skirojev.

Izjava

V podjetju Bolt poleg izposojanja e-skirojev na tujih trgih ponujajo še izposojo avtomobilov, dostavo hrane in taksi prevozništvo po principu Uberja. Bolt na enak način kot dostavljalska megalomana Wolt in Glovo deluje po modelu platformne ekonomije. Tak model ne stavi na takojšnjo profitabilnost podjetja, ampak stremi k ustvarjanju monopola. Lani so imeli pri Boltu globalno več kot petsto milijonov evrov izgube, a v podjetju sami trdijo, da je to del njihove poslovne strategije. Samo lani je Bolt za nakup novih električnih skirojev namenil 72 milijonov evrov. Ker sta na slovenskem dostavljalskem trgu prisotna že oligopolista Wolt in Glovo, so se očitno pri Boltu za prodor na trg v Sloveniji odločili za strategijo izposoje e-skirojev. Ker je trenutno ponudba na tem področju pri nas neobstoječa, je cilj podjetja ustvariti monopol, ko bo ta cilj doseglo, pa bo lahko začelo zviševati cene svojih storitev in končno ustvarjati dobiček. 

Poleg parkiranja e-skirojev, ki ga bo kot kaže moralo infrastrukturno ministrstvo začeti regulirati z zakonom, je njihova težava tudi hitrost, s katero uporabniki e-skirojev švigajo po prestolnici. Preden lahko začnemo uporabljati Boltovo aplikacijo, se moramo strinjati s tem, da bomo vozili le s hitrostjo, ki ne presega 15 kilometrov na uro. Vendar skiroji nimajo hitrostnega števca, zato ni znano, kako bi lahko posamezni uporabniki obljubo tudi držali. Boltovi skiroji gredo lahko na hitrostno tekmovanje z Usainom Boltom, na ljubljanskih ulicah pa bi morali biti regulirani - ne da bi, nasprotno, podjetje in občina odgovornost za njihovo zmerno uporabo prelagala na uporabnike.