Nemčija je uvedla mejno kontrolo na južni meji z Avstrijo. Nemški policisti so včeraj ob vstopu v državo pričeli preverjati osebne dokumente, odločitev nemške vlade o vzpostavitvi kontrole na meji pa je bila sprejeta potem, ko je minuli konec tedna na Bavarsko prispelo preko deset tisoč beguncev. Oblasti so včeraj prav tako zaustavile železniški promet med Avstrijo in Nemčijo, ki se g poslužuje večji del beguncev. Posnemanje Nemčije v primeru nadzora nad mejami pa sta napovedali tudi Avstrija in Slovaška, podobne ukrepe je napovedala tudi Poljska.

Države Schengenskega režima lahko policijsko kontrolo uvedejo v dveh primerih. Katerih, pojasni Alexandros Stathopoulos, član nemške organizacije ProAsyl.

Izjava

Nemške oblasti uradnega pojasnila ob uvedbi mejne kontrole niso podale, kljub temu pa v organizaciji ProAsyil predvidevajo, da  je bil ukrep sprejet na podlagi omenjenega 25. člena schengenskega sporazuma. Sklicevanje na slednjega je po mnenju sogovornika nezakonito, saj begunsko vprašanje ne ogroža javne varnosti, ukrep pa je bil po njegovem sprejet z namenom ustvarjanja pristiska na druge države.

Izjava

Kakšna je trenutna situacija na nemški meji z Avstrijo?

Izjava

Sistem vnovične kontrole na meji, ki naj, v kolikor je vzpostavljen po merilih omenjenega 25. člena, ne bi trajal več kot 10 dni, omogoča tudi uveljavljanje strožje azilske in migracijske politike po mnenju ProAsyla:

Izjava

O mejah, ki so po mnenju Sathopolousa problematične, saj rušijo temeljne evropske vrednote, spregovori tudi Mojca Pajnik, raziskovalka migracij na Mirovnem inštitutu:

Izjava

Pajnik je prav tako mnenja, da je Nemčija z uvedbo kontrole pokazala kontradiktornost azilske politike, ki jo trenutno vodi.

Izjava

Sočasno s ponovno vzpostavitvijo nadzora na mejah, ki smo ji priča v omenjenih srednjeevropskih državah, pa notranji ministri v Bruslju na kriznem srečanju razpravljajo o enakomernješi porazdelitvi migrantov in begnucev, prispelih v Evropsko unijo. Evropska komisija, ki je maja predlagala prerazporeditev 40.000 beguncev, je minuli teden njihovo število povečala na 120.000, države članice pa se še naprej razhajajo glede obveznosti, povezanimi z begunskimi kvotami. Medtem ko države članice Višegrajske skupine in tiste iz vzhodnega dela Evropske unije vztrajajo pri prostovoljenm sprejemu beguncev, se ciljne države migrantov z Nemčijo na čelu še naprej zavzemajo za obvezne kvote.

Da pa bi kvotni sistem, predmet današnje razprave notranjih ministrov, utegnil predstavljati rešitev begunske problematike, so pri ProAsylumu skeptični. Sathopolous:

Izjava

V učinkovitost trenutne azilne politike dvomi tudi Mojca Pajnik.

Izjava

Po mnenju Pajnik evropski politični vrh dobrih rešitev torej ne more ponuditi. Sama rešitev vidi v množicah, ki so beguncem pripravljenje pomagati. Prav tako je prepričana, da bi k rešitvi pripomogla tudi razglasitev Evropske unije za območje humanitarne urgentnosti in vzpostavitve varnega območja za begunce. Tretjo rešitev Pajnik vidi v dekolonizaciji.

Izjava

Potrebna je torej radikalna redefinicija trenutne evropske azilne politike.

Izjava

Offsajd je pripravila vajenka Katja.