Policijsko vdiranje v zasebnost
V petek se je po enem mesecu končala javna razprava o spremembah Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Danes je svoje pripombe objavil tudi urad informacijske pooblaščenke, ki je do zakona kritična v več točkah zaradi ohlapnosti predlaganih novosti. Kritične so tudi nekatere nevladne organizacije, med njimi Amnesty Slovenija.
Napovedana cilja sprememb sta učinkovitejše policijsko delo in uskladitev določb s pravnim redom Evropske unije. Med nove predloge spadajo nova pooblastila za uporabo tehničnih sredstev, kot so droni, ali pa tehnologije za lociranje mobilnih telefonov. Predlog poskuša že drugič uvesti avtomatizirano registriranje avtomobilskih tablic ter širi dovoljenje za pridobivanje biometričnih podatkov. Prav tako dovoljuje stalen video nadzor nad nekaterimi javnimi površinami. Med ponavljajočimi se kritikami predlogov se znajdejo nejasnost napisanega in nedorečene definicije pojmov, kar bi lahko pripeljalo do zlorabe naših osebnih podatkov.
Poleg tega v predlogu ni ocenjeno, kako bodo novi predlogi vplivali na varstvo osebnih podatkov, četudi je ocenitev zakonsko zahtevana. Zahteva jo namreč 49. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj. Namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše pojasni prednosti takšne ocene.
Nadaljujmo s širšo uporabo tehničnih sredstev, ki jo napoveduje predlog zakona. Med temi sredstvi je tehnologija za lociranje mobilnih naprav, namenjena iskanju pogrešanih oseb.
Blaž Kovač iz Amnesty Slovenija izpostavi nedorečenost izrazoslovja, ko novi predlog govori o upravljanju tehnologije za iskanje pogrešanih oseb, torej o sledenju mobilni številki pogrešane osebe.
Predlog dovoljuje izvajanje stalnega video in avdio nadzora nekaterih javnih površin. Te opredeljuje kot “varnostno tvegana območja”, pri čemer ni jasno, kaj natanko to pomeni. Jerše predstavi novi predlog in njihove predlagane izboljšave.
Nedorečenost je problematična tudi na področju biometričnih podatkov. Po novem predlogu bi policisti sedaj lahko zbrali biometrične podatke pri prav vsakem postopku ugotavljanja identitete, ne da bi bila za to potrebna utemeljitev ali sum kaznivega dejanja.
Takšno zbiranje podatkov bo verjetno negativno vplivalo na odnos javnosti do policije. Enako je možno tudi pri drugem predlogu. Ta namreč predlaga ukinitev policistove dolžnosti, da te med vodenjem postopka obvesti, da kot neobtožena oseba nisi dolžna policiji posredovati informacij, poleg tega pa lahko te podaš anonimno. Blaž Kovač predstavi, kako se postopki izvajajo zdaj in kako bi bila videti predlagana sprememba.
Predlog bi policiji omogočal tudi večji nadzor nad osebnimi podatki varovanih oseb. To so osebe, ki jih varuje policija, na primer predsednika vlade in države ter po nižji prioriteti predsednika državnega zbora in nekatere ministre. Policija naj bi torej preverjala, kdo vse je dostopal do njihovih osebnih podatkov, na primer zdravstvene evidence ali davčnih podatkov.
Amnesty opozarja tudi na manjšo neodvisnost policije od ministrstva za notranje zadeve. Po novem predlogu ima ministrstvo namreč pravico sprožiti disciplinski postopek proti policistu. Kovač pojasni, zakaj je to sporno.
Kar se tiče policije in njenih notranjih postopkov, novi predlog zakona omogoča tudi uporabo detektorja laži nad policisti v notranjevarnostnih postopkih. Policisti bi lahko s poligrafi preiskovali svoje kolege z delovnih mest, ki so posebej izpostavljena zlasti tveganjem korupcije ter izdaje tajnih in varovanih policijskih podatkov. Sprememba je, da je bila do sedaj uporaba poligrafa dovoljena samo, če je bil policaj osumljen kaznivega dejanja. Sedaj pa bo poligraf lahko uporabljen tudi preventivno; torej za zmanjšanje tveganja za krnitev integritete uslužbencev policije.
Eden izmed ciljev tega predloga je tudi ureditev avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic v javnem prometu. Ministrstvo namreč trdi, da bomo tako delovali v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Avtomatizirano preverjanje bi potekalo takole: policijsko vozilo se vozi za vami in z napravo slika vašo tablico. Nato prek svojih podatkovnih baz na podlagi registrske številke ugotovi vašo identiteto. Predlog dovoljuje tudi namestitev takšnih naprav ob cesti, kjer bi tako lahko zajemale vse mimovozeče registrske tablice.
Jerše predstavi dosedanja poskusa ministrstva za notranje zadeve za avtomatizirano preverjanje registrskih tablic v javnem prometu.
Odgovornost za razjasnitev pojmov, ki so nejasno opredeljeni, ter za omejitev trenutno preširoko zastavljenih policijskih pooblastil je sedaj v rokah ministrstva za notranje zadeve.
Dodaj komentar
Komentiraj