Izraelska vlada je izglasovala zaprtje migrantskega taborišča Holot v puščavi Negev blizu meje z Egiptom. V centru je nameščenih približno 1000 migrantov iz afriških držav. Te ima vlada namen deportirati v Ruando, s katero je domnevno dosegla dogovor o sprejemu migrantov v zameno za plačilo dobrih 4 tisoč evrov po glavi. Izrael bo migrantom plačal letalsko karto in slabih 3000 evrov žepnine. V Izraelu sicer živi približno 40 tisoč migrantov iz Afrike, ki so tja večinoma prišli med letoma 2006 in 2012. Premier Benjamin Netanjahu je naznanil, da izraelska azilna politika z zadnjo vladno odločitvijo vstopa v tretjo fazo, bistvo katere je opisal kot “pospešeno odstranjevanje”.

Kot pojasni Tamara Newman iz izraelske organizacije Hotline for refugees and migrants, večina migrantov prihaja iz Sudana in Eritreje:

Izjava

Migranti so v Izrael v večjem številu začeli prihajati leta 2006, njihov prihod pa so pogojevale spremembe azilne politike v regiji. Predvsem Egipt je v tem letu začel prosilce za azil iz Sudana in Eritreje vračati nazaj v države izvora, kar je v nasprotju z mednarodno ureditvijo pravice do azila. Več Newman:

Izjava

Izrael je nato leta 2012 migrantom zaprl vrata in na meji z Egiptom zgradil ograjo. Kot pojasni Newman, upad števila migrantov precej dobro sovpada z datumom zaključka gradnje ograje, poleg tega pa se je več Afričanov v tem času podalo na pot proti Evropi:

Izjava

Velik del od približno 40 tisoč migrantov si je nastanitev našel v južnem Tel Avivu. Taborišče Holot, ki ga izraelska vlada namerava zapreti in v katerem je trenutno zaprtih približno 1000 ljudi, služi kot zaporni center. Premeščanje migrantov vanj je eno izmed orodij izraelske vlade, s katerim vrši pritisk na migrante:

Izjava

Deportacije migrantov v afriške države, kakršno zdaj načrtuje vlada, v Izraelu niso nova domislica. Do sedaj je vlada izvajala tako imenovane prostovoljne izselitve v Ugando in Ruando, pri katerih so migranti dobili plačano letalsko karto in nekaj tisoč evrov žepnine, v nasprotnem primeru pa jim je grozilo zaprtje v taborišče Holot. Ta politika se zdaj zaostruje tako, da soglasje za deportacijo, ki je bilo že prej podano pod pritiskom, sploh ne bo več potrebno.  

Izjava

Vlada pod vodstvom premiera Benjamina Netanjahuja svoje volivce nagovarja s hujskaško retoriko. Migrante iz afriških držav naslavlja ne z begunci in ne z migranti, temveč z infiltratorji. Zven in zgodovinsko dimenzijo tega izraza v Izraelu pojasni Newman:

Izjava

Afriške migrante v Izraelu po odločitvi vlade čaka deportacija v Ruando. Kakšen naj bi bil njihov status v tej vzhodnoafriški državi, za zdaj še ni znano. Izkušnje tistih, ki so se do sedaj v Ruando in Ugando izselili pod pritiskom izraelskih oblasti, pa niso nič kaj rožnate. Obljubljena sta jim bila urejen status in pravica do dela, kot pove Newman, pa so v mnogih primerih ostali brez obojega.

Izjava

Iskanje normalnega življenja z nadaljnjim begom v Evropo pa Eritrejcem in Sudancem omejuje tudi Evropska unija, ki z državama sodeluje pri zapori migracijskih poti. Lani je Evropska unija Sudanu namenila več kot 200 milijonov evrov za pomoč pri omejevanju migracij.