V ponedeljek je po šestindvajsetih letih prenehal izhajati najstarejši ukrajinski časnik v angleškem jeziku, Kyiv Post. Petdeset sodelavcev je obvestilo o tem, da so se znašli na cesti, prejelo ob prihodu v časopisno hišo. Med njimi je bil tudi Oleg Sukov, ki je pri Kyiv Postu kot novinar delal od leta 2014. Za današnji OFFsajd smo se z njim pogovarjali o ozadju bojda začasnega umika časopisa iz medijskega obtoka, ki pa se vanj, vsaj v dosedanji vsebinski obliki, nikoli več ne bo vrnil.

Časnik Kyiv Post je leta 1995 ustanovil Američan Jed Sunden. Dve leti kasneje je prešel na splet in med spremljevalci ukrajinske družbe postal priljubljeno čtivo s področij politike, gospodarstva in zabavne industrije. Leta 2009 je Sundenov holding KP Media odkupil britanski poslovnež, delujoč v Ukrajini, Mohammad Zahoor, in ga devet let kasneje za približno tri milijone evrov prodal ukrajinsko-sirskemu gradbenemu tajkunu Adnanu Kivanu.

Kyiv Post je od ustanovitve z raziskovalnimi zgodbami pokrival vse pomembnejše dogodke v ukrajinski posovjetski zgodovini: od umora novinarja Georgija Gongadzeja [gongAdzeja] leta 2000, za katerega je bil kasneje obtožen tudi takratni predsednik Leonid Kučma, do obeh revolucij, oranžne leta 2004 in euromajdanske desetletje zatem, in oboroženih konfliktov – ruske invazije na Krimski polotok in donbaške vojne. Pod naslovom “Nadzor oligarhov” je izšla serija člankov o osmih najvplivnejših ukrajinskih oligarhih. 

Več o rezimeju časnika in novinarskih standardih pove Sukov.

Izjava

Kivan se je ob prevzemu Kyiv Posta zavezal k spoštovanju tradicije in uredniške neodvisnosti, a so se besede ob njegovih dejanjih spremenile v prazne puhlice. Prejšnji mesec je najprej napovedal, da bo vzporedno z angleško različico časnika pričela izhajati tudi ukrajinska. Novinarska ekipa, ki jo po večini sestavljajo Ukrajinci, temu načelno ne bi nasprotovala. A je ob napovedi hitro postalo jasno, da gre za poskus obvoda obstoječega uredništva z delegiranim imenovanjem novega, kar se je kazalo tudi v načinu, kako so zaposleni izvedeli vest o porajajočem se Kyiv Postu v ukrajinščini.

Izjava

Kmalu zatem je sledilo še obvestilo o popolnem prenehanju izhajanja časnika. Da to ne bo začasno in da se odpuščeni novinarji ne bodo vrnili, izhaja tudi iz dejstva, da so ti dobesedno čez noč izgubili dostop do svojih službenih elektronskih naslovov. Kot razlaga Sukov, trenutno s Kivanom sicer še potekajo pogovori o odkupu blagovne znamke, a je bolj ali manj jasno, da do dogovora ne bo prišlo. 

Izjava

In kdo pravzaprav je Adnan Kivan?

Izjava

Podobno kot nekatere večje ribe v oligarhskem bazenu želi tudi Kivan z vplivanjem na medije, ki si jih lasti, priti do osebnih koristi. Z omenjenim sedmim kanalom vzdržuje vpliv na območju Odese, zdi pa se, da želi s Kyiv Postom, ki ima občutno večje občinstvo, poseči na nacionalni nivo. Sukov, ki smo ga za oddaje aktualno-politične redakcije Radia Študent že intervjuvali o gospodarskem kriminalu v Ukrajini, v tem vidi priložnost za Kivanovo dobrikanje vladi Volodimirja Zelenskega, ki je kljub deklariranemu boju proti oligarhom z njimi tesno prepletena.

Izjava

“Deoligarhizacija” v Ukrajini se tako ne izkazuje kot proces boja proti korupciji, temveč kot njegova zloraba za utrjevanje politične moči Zelenskega, pri čemer so mediji kolateralna žrtev, državni aparat pa glavno sredstvo.

Izjava

Odpuščeni novinarji Kyiev Posta so danes zagnali kampanjo za rešitev časnika. Najverjetneje bo svojevrsten post Kyiev Post zaživel v okviru projekta novega medija, ki ga snujejo, Sukov pa ob tem zagotavlja, da bo ta sledil načelom in standardom, ki so se oblikovali v skoraj treh desetletjih. Tako želijo še naprej biti branik novinarske svobode in neodvisnosti.