Poštar zvoni samo dvakrat
Zaposleni v poštnem prometu na Pošti Slovenije so po zavrnitvi dogovora o politiki stroškov dela pred začetkom stavkovnih aktivnosti. Dogovor sta zavrnila oba reprezentativna sindikata, Sindikat poštnih delavcev ter Sindikat delavcev prometa in zvez, krajše SDPZ, pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Pogajanja s poslovodstvom, ki so trajala vse od leta 2017, so prinesla dogovor, ki pa ga je najprej zavrnil Sindikat poštnih delavcev, danes pa ga ni sprejelo niti članstvo SDPZ.
Predlagani dveletni dogovor bi bil sicer vreden 4,7 milijona evrov. Pošta Slovenije se je v njem zavezala k dvigu minimalnih plač, ki bi jih v prihodnjem letu dvignili na 1030 evrov bruto, leta 2020 bi znašale najmanj 70 odstotkov povprečne slovenske plače. Osnovna plača bi se dvignila tudi glede na rast cen življenjskih potrebščin; v letu 2019 to pomeni okoli enoodstotno zvišanje. Pošta je obljubila tudi, da bo zagotovila sredstva za izplačilo delovne uspešnosti v vrednosti enega odstotka celotne mase plač in dvig povračila stroškov za prevoz na delo.
Pošta se je zavezala tudi k prenoviti pogodbe o uporabi koles z motorjem in k reviziji izjave o varnosti z oceno tveganja. Opravili bi tudi okvirno analizo in zdravstveno oceno delovnih mest. Obenem bi s pomočjo zunanjega strokovnjaka izvedli presojo sistema ugotavljanja produktivnosti.
Zakaj dogovor za članstvo Sindikata delavcev prometa in zvez vseeno ni bil sprejemljiv, razloži Miloš Radić, predstavnik tega sindikata.
Sogovorec izpostavi še najbolj sporen člen dogovora, ki pravi, da lahko Pošta Slovenije kadarkoli odstopi od dogovora, v kolikor bi do tega seveda prišlo.
S Pošte Slovenije so pisno sporočili, da bodo v podjetju, citiramo, ne glede na razvoj dogodkov nadaljevali socialni dialog in si prizadevali za zbližanje stališč z namenom doseči ustrezen dogovor. Pošta Slovenije ocenjuje, da je bil predlagan dogovor ustrezen kompromis med pričakovanji obeh sindikatov in zmožnostmi delodajalca, še posebej glede na že doslej sprejete ukrepe za izboljšanje delovnih razmer in pogojev dela, predvsem na področju dostave in dela na poštah. Zaveda se, da mora na tem področju situacijo in pogoje dela še izboljšati, vendar vseh ukrepov ni možno izvesti takoj. Konec citata. Dodajajo, da se do uradnih zahtev obeh sindikatov ne želijo opredeljevati, saj da jih do tega trenutka še niso prejeli.
O stavkovnih zahtevah pred srečanjem sindikalnih zaupnikov naslednji torek ne govori niti Radić. Potrdi pa, da bodo našteti razlogi za nezadovoljstvo med poštnimi uslužbenci predstavljali jedro le-teh. Obenem poudari, da stavka ni usmerjena proti državljanom, temveč je oblika pritiska na Pošto Slovenije in njenega lastnika, državo, da izboljša pogoje dela.
Stavko zaposlenih na Pošti Slovenije sicer omejujeje zakon. 33. člen Zakona o poštnih storitvah določa, da mora izvajalec poštnih storitev ob stavki zagotoviti prenos: poštnih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih postopkih, upravnih postopkih in postopkih zaradi prekrška ter priporočenih poštnih pošiljk za potrebe obrambe, zaščite in reševanja; priporočenih in vrednostnih poštnih pošiljk, ki so bile sprejete pred začetkom stavke. Izvajalec poštnih storitev mora prav tako zagotoviti prenos vseh poštnih pošiljk, ki so bile oddane pred začetkom stavke, takoj po prenehanju stavke. Stavkovni odbor ali organ, ki je organizator stavke, mora nadalje zagotoviti, da se med stavko oddane pošiljke ne uničijo, izgubijo ali poškodujejo ter da so vse med stavko oddane poštne pošiljke prenesene z največ dvodnevno zamudo po prenehanju stavke. Pismonoše so tako primorani poskrbeti za dostavo teh pošiljk, ni pa jim potrebno raznašati časopisov, reklam ali drugih paketov.
Pošta Slovenije se minula leta sooča predvsem s pomanjkanjem kadra, kar vodi v prej omenjeno preobremenjenost zaposlenih. Med poletjem 2017 in 2018 naj bi Pošto zapustilo okoli tisoč zaposlenih. Kadrovsko stisko so reševali tudi z iskanjem novih sodelavcev na področju držav nekdanje Jugoslavije; tako so leta 2017 objavili razpise za delo v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Radić poudarja, da je Pošta Slovenije vložila občuten trud v iskanje in zaposlovanje novih delavcev, a problem kadrovske podhranjenosti zaradi velike fluktuacije kljub temu ostaja.
Radić poudarja, da je vprašanje razmer na Pošti Slovenije tudi vprašanje za državo, od katere v prihodnje pričakuje večji angažma.
OFFsajd je dostavil Žiga.
Dodaj komentar
Komentiraj