S prvim avgustom smo dodobra zakorakali v sezono, žargonsko rečeno, kislih kumaric. Svoje noge so v vodo tako že pred nekaj časa pričeli namakati poslanci, pridružilo se jim je tudi pravosodje. Javnost pa vendarle terja dobro obveščenost. Aktualnopolitična redakcija Radia Študent vam bo tako v prihodnjem mesecu servirala raznorazne lokalne problematike.

V Offsajdih, ki sledijo, se bomo tako povečini srečevali s tegobami lokalne samouprave. A preden vam ponudimo mikro sliko nedograjenih vodovodov, skorumpiranih javnih uslužbencev in nesaniranih kanalizacij, se moramo posvetiti makro vprašanjem organizacije lokalnih skupnosti.

“Oh kako so lepe...in koliko jih je!” bi utegnili zavzdihniti ob pogledu na teritorialno razdelitev naše matice na občine. In res, od leta 2011 imamo v Sloveniji 212 občin. Prvih 147 je bilo ustanovljenih leta 1994, pred tem pa smo poznali le 64 komun. Skupaj z novo razdelitvijo smo dobili tudi Skupnost občin Slovenije, osebo javnega prava, ki skrbi za uresničevanje lokalnih interesov. A s tem fragmentacija naše kure ni bila končana. Leta 1998 smo dobili 46 novih občin. Male občine leto kasneje zato ustvarijo novo organizacijo Združenje občin Slovenije. Družini občinskih cehov se leta 2010 pridruži še Združenje mestnih občin. Genezo medobčinskega organiziranja opiše predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, župan občine Pivka.

Izjava

Različne oblike organizacije pa seveda prinašajo tudi različne pristope in cilje. Nadaljuje Smrdelj.

Izjava

Navkljub plemenitim interesom povezovanja pa je dejstvo v slovenskih občinah, predvsem tistih srednje velikih in manjših, tekmovanje.

V preteklih dneh je na primer občina Ilirska Bistrica na prodaj ponudila dobršen del svoje industrijske cone. Cena zemljišč bo okoli 33 evrov na kvadratni meter, a bodo potencialni investitorji odšteli še približno polovico manj. Tri mesece od nakupa bodo namreč novi lastniki upravičeni do subvencij.

Davčni odpustki poleg subvencij prihajajo v različnih oblikah, največkrat kot zmanjšanje komunalnega prispevka. V industrijski coni občine Beltinci je komunalni prispevek odmerjen od tlorisa zgradbe in ne celotne parcele, vlagatelj pa ga lahko plača v več obrokih. Prav tako mu ni treba plačati prispevka za spremembo namembnosti zemljišča.

Občine si namreč na vse kriplje prizadevajo v svoj rajon pritegniti čim več investitorjev, četudi to pomeni zmanjševanje prilivov v občinsko blagajno in posledično manj denarja za na primer zdravstvene domove in vrtce. Smrdelj sicer konkurenco ocenjuje kot koristno gonilo razvoja.