Pozor, omejena zaloga nizkih najemnin
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je danes objavil razpis za najem 473 javnih najemnih stanovanj v ljubljanski soseski Novo Brdo. Velikost stanovanj se giblje med 25 in 90 kvadratnih metrov, v podzemnih garažah pod objekti pa se nahaja 522 parkirnih mest. Naselje se je sicer odprlo že oktobra lani, razpis pa bi moral biti objavljen na začetku leta, vendar se je postopek zaradi epidemije zavlekel. Alenka Kern, vodja stanovanjskega sektorja republiškega stanovanjskega sklada, predstavi formalnosti razpisa.
Nova stanovanja v sedemnajstih blokih so privlačna zaradi razmeroma nizke najemnine v primerjavi s tržno. Poleg tega sklad obljublja nižje stroške za vzdrževanje stanovanja; kakovostna gradnja naj bi omogočala nižjo porabo energije.
Republiški in ljubljanski stanovanjski sklad sta v soseski Novo Brdo zgradila 672 stanovanj. Od tega jih bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije zgradil skoraj 498. Vsa ta stanovanja so najemniška. Poleg teh, ki so predmet trenutno odprtega razpisa, je sklad zgradil še 25 oskrbovalnih stanovanj, za katere bo potekal ločen razpis.
Najbolj pereče je vprašanje višine najemnin, ki so v primeru republiškega sklada stroškovne, kar pomeni, da so izračunane glede na investicijo v stanovanja. Sklad bo pri izračunu najemnine uporabil novo metodologijo, ki bo enaka za vsa stanovanja, ki jih sklad že oddaja ali pa jih še bo. Pri izračunu stroškovne najemnine se upošteva več dejavnikov, kot so površina bivalnih delov v stanovanju, med katere se na primer ne prištevata balkon in shramba, velikost stanovanja, zahtevnost gradnje in lokacija. Stanovanja ljubljanskega občinskega sklada, ki so bila končana že pred enim letom, so cenejša, saj imajo neprofitno najemnino, ki je nižja od stroškovne in trenutno znaša 4,6 evra na kvadratni meter. Več o cenah najemnin stanovanj državnega stanovanjskega sklada, ki so višje, pove Kern.
Neskladnost med neprofitnimi in stroškovnimi najemninami je po mnenju arhitekta in poznavalca stanovanjske problematike Uroša Mikanoviča posledica slabega sistema financiranja sklada.
Vrednost investicije v Novo Brdo je bila nekaj več kot 78 in pol milijona evrov. Cena gradnje se je zaradi zahtevnih pogojev in dviga vseh cen v gradbeništvu precej zvišala. Sklad je namreč avgusta leta 2019 podpisal pogodbo s konzorcijem treh gradbenih podjetij – Gorenjska gradbena družba, Kolektor Koling, GP Krk – za 56,8 milijona evrov. Gradnja se je začela dva meseca kasneje in je trajala približno leto dlje, kot je bilo precej optimistično predvideno.
Stanovanja v Novem Brdu so namenjena vsem zainteresiranim prosilcem, vendar je zaradi vrtoglavih tržnih najemnin v prestolnici pričakovati veliko zanimanje. Stanovanjski sklad bo zato na razpisu prednostno obravnaval mlade posameznike in mlade družine. Nadaljuje Kern.
Po Sloveniji poteka več projektov, kakršen je bil ta v Novem Brdu. Zaključuje se na primer gradnja soseske Pod Pekrsko gorco v Mariboru, kjer bo na voljo 400 novih javnih najemnih stanovanj. Stanovanjski sklad gradi tudi na Dolgem mostu v Ljubljani. Poleg gradnje sklad načrtuje pridobitev stanovanj prek javne najemne službe, ki je bila ustanovljena letos. Pri tem najemodajalci oddajajo svoja stanovanja prek javne najemne službe, s tem pa je zagotovljena večja stabilnost za obe strani.
Državni stanovanjski sklad za obdobje med letoma 2025 in 2035 v novem stanovanjskem načrtu predvideva 10 tisoč novih stanovanj. Kern na kratko predstavi cilje stanovanjskega sklada in javno najemno službo.
O načrtih stanovanjskega sklada Mikanovič, ki dvomi tudi o uspešnosti javne najemne službe.
Nova stanovanja v soseski Novo Brdo so gotovo dobrodošla, a niso dovolj, da bi umirila razgret ljubljanski trg nepremičnin, na katerem se cene nenehno dvigujejo. Hkrati je to vsaj poskus reševanja stanovanjske problematike z gradnjo soseske in ne posameznih zgradb. Ta soseska je seveda veliko bolj borno opremljena s podporno infrastrukturo kot starejše ljubljanske soseske. Po drugi strani pa podrobnejši vpogled v prakse države in sklada razkriva, da je primarni način delovanja oblasti pri reševanju stanovanjske krize še vedno tržni.
Dodaj komentar
Komentiraj