Začela so se pogajanja med vlado in občinami glede višine povprečnine v letih 2016 in 2017. Povprečnina določa višino sredstev na prebivalca, ki jih dobijo občine iz dohodnine. Ta vir prihodka predstavlja največji del proračuna občin, in sicer med 40 in 50 odstotkov. Vlada želi povprečnino ohraniti na trenutnih 519 evrih. Občine zahtevajo 150 evrov višji znesek in opozarjajo, da s trenutno določeno povprečnino ne bodo mogle izvajati zakonsko določenih nalog.

Višina povprečnine se je od leta 2010 znižala, medtem ko so stroški občin naraščali. Župani so tako za letošnje leto pristali na znižanje ob zagotovilu vlade, da bo s spremembo zakonodaje znižala tudi njihove stroške, kar pa se ni uresničilo. Več pove predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar:

Izjava

V kolikor sredstva, namenjena občinam, ne zadoščajo za izvajanje zakonsko določenih programov, država primanjkljaj pokrije z izravnavo. Občine pa ne pristajajo na takšno ad hoc rešitev in zahtevajo občutno zvišanje povprečnine v skladu z Zakonom o financiranju občin. Nadaljuje Žagar:

Izjava

Vlada kljub temu zaenkrat vztraja pri mnenju, da bo ob dodatnih varčevalnih zakonskih spremembah trenutna višina povprečnine zadostovala za financiranje vseh programov. Žagar se ne strinja in opiše možne posledice:

Izjava

Če ne pri investicijah, bo pač treba varčevati tam, kjer je najlažje: pri tekočih transferjih. Eden izmed večjih izdatkov na tem področju in tudi ena izmed zakonsko določenih nalog občin je skrb za predšolsko izobraževanje. Kot opiše Marjana Kolar, predsednica Sindikalne konference predšolske vzgoje SVIZ, so vrtci zaradi varčevalnih vzgibov na udaru že nekaj let:

Izjava

Varčuje se tudi na področju kulture. Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic Slovenije, opiše varčevanje v knjižnicah:

Izjava

Nadalje so na udaru občinskega varčevanja tudi kulturne, mladinske in ostale civilnodružbene organizacije, socialni transferji, domovi za ostarele. Zdi se, da so po načrtih vlade vsi postavljeni med kladivo in nakovalo: ali bodo sredstva prisiljene prirezati občine zaradi nezadostnega financiranja ali pa bo država z zakonskimi spremembami zmanjšala obveze občin do njih.