Opozarjanje in protestiranje na nevzdržne razmere z zavračanjem hrane oziroma gladovno stavko je v izraelskih zaporih poslej prepovedano. Izraelski parlament je namreč v tretjem branju  potrdil sporni zakon, ki dovoljuje prisilno hranjenje zapornikov na gladovni stavki. V prvem branju že junija lani, v času enega od viškov množičnih gladovnih stavk palestinskih zapornikov, je obravnavani zakon potrdilo 46 od 86 prisotnih poslancev izraelskega parlamenta, poteza kneseta pa je takoj naletela na kritike številnih organizacij za človekove pravice. V organizaciji za zaščito pravic palestinskih zapornikov Addameer opozarjajo, da gre pri prisilnem hranjenju gladovno stavkajočih zapornikov za grobo kršenje človekovih pravic, parlament pa s tem uzakonjuje mučenje zapornikov. Predstavnica organizacije Addameer, Sahar Francis.  



izjava

Med lansko prvo obravnavo spornega zakona in njegovo končno  različico je bilo vnešenih nekaj zakonskih amandmajev. Ti se dotikajo predvsem zdravniške in sodne privolitve v prisilno hranjenje. To naj bi bilo namreč dovoljeno le v primeru, da bi omenjeni potrdili, da je z gladovno stavko resno ogroženo dolgotrajno zdravje ali življenje. Izraelske oblasti tako ukrep opravičujejo tudi z domnevno skrbjo za zdravje gladovno stavkajočih zapornikov, toda ob tem pozabljajo, da s tem ne kršijo le njihovih pravic, pač pa tudi zdravniško etiko.

izjava

Vzemajoč v obzir, slišano seveda ne čudi odziv izraelske zdravstvene organizacije , ki je ukrep prisilnega hranjenja zapornikov označila kot mučenje in kot takšen povsem nesprejemljiv. Svoje člane je ob tem pozvala, naj pri izvajanju zakona ne sodelujejo.

A medicinska etika kot tudi zdravje gladovno štrajkajočih predvsem palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih, na katerega se sicer tudi sklicuje, desne koalicije premierja Benjamina Netanjahuja v resnici ne zanima preveč. Pravi razlog za uzakonitev prisilnega hranjenja zapornikov je zajet v pojasnilih izraelskega ministra za notranje zadeve, Gilada Erdana, da je ukrep nujen, saj so gladovne stavke zaprtih teroristov postale sredstvo za ogrožanje Izraela. Da je pri tem mislil na palestinske zapornike, ob argumentih vlade, da gladovne stavke v zaporih vzpodbujajo tudi proteste med ostalim palestinskim prebivalstvom, potrjuje tudi dejstvo, da v izraelskih zaporih trenutno ždi 6.000 palestinskih, večinoma političnih zapornikov.  

izjava

Ob tem, ko gledajo na gladovne stavke zapornikov kot na politični akt, izraelske oblasti ignorirajo prave razloge zanje. Ti pa izvirajo iz nehumanih razmer, v katerih se v izraelskih zaporih nahajajo predvsem palestniski zaporniki.

izjava

Primernost spornega zakona o prisilnem hranjenju zapornikov na gladovni stavki, ki posega v osnovne človekove pravice zapornikov in omogoča njihovo mučenje, bo moralo slej kot prej prestati tudi pravno in ustavno vzdržnost. Toda, kot za konec poudarja naša sogovornica Sahar Francis iz organizacije Addameer, bodo sodni postopki lahko stekli šele, ko se bo sporni zakon začel izvajati.

izjava