Pushbacki po litvansko
Litvanski parlament ali seimas je sprejel spremembe zakona o državni meji in njenem varovanju, ki legalizirajo pushbacke migrantov. Spremembe uzakonjajo že obstoječe prakse vračanja ljudi v Belorusijo, ne da bi obravnavali njihove prošnje za azil. Poleg tega spremembe zakona uvajajo možnost sodelovanja civilistov pri državnem nadzoru meje. V vlogi pomočnikov bodo v spremstvu obmejnih stražarjev prostovoljci proti migrantom lahko uporabljali tudi silo. Zakon bo stopil v veljavo tretjega maja, prej ga mora podpisati še litvanski predsednik Egils Levits, ki ima sicer možnost veta, vendar ni pričakovati, da jo bo uporabil.
Litva je, podobno kot Poljska in preostali baltski državi, izredne razmere na meji razglasila novembra 2021. Odtlej jih je litvanski parlament podaljševal, sklicujoč se na rusko invazijo v Ukrajini. Izredne razmere, pravnoformalno sicer kategorizirane kot ekstremne razmere, je parlament nazadnje podaljšal pred mesecem in pol. Iztekle se bodo drugega maja, dan zatem pa bodo z novimi spremembami zakona praktično prenešene v redno prakso. Sprva je Litva izredne razmere na meji razglasila po tem, ko je Belorusija prebivalcem bližnjevzhodnih držav z različnimi mehanizmi začela lajšati vstop v državo, kar je posledično privedlo do večjega vala ljudi, ki so skušali prestopiti zunanjo mejo Evropske unije. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je za to odločil v odgovor na sankcije, ki so jih države Evropske unije proti Belorusiji uvedle zaradi po njihovem nedemokratičnih beloruskih volitev leta 2020 in zatiranja protivladnih protestov, ki so sledili. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen je poteze Lukašenka označila za hibridni napad, namen katerega naj bi bila destabilizacija Evropske unije. Več o stanju na belorusko-litvanski meji pred in po letu 2021 pove nadzornica litvanskega parlamenta za človekove pravice Erika Leonaite.
Litvanska notranja ministrica Agnė Bilotaitė je leta 2021 izdala odločbo, ki je de facto dovolila pushbacke tudi v primeru, da je posameznik zaprosil za azil. Namestnik ministrice Arnoldas Abramivičius je način prvih vrnitev večjih skupin migrantov pospremil s komentarjem, da obmejni stražarji pred uporabo sile migrante poskušajo odvrniti tako, da jim povedo, da so »prispeli v čudovito državo Belorusijo, a zašli na stranpot, medtem ko so uživali v njeni naravi, zato pa morajo nadaljevati turistični ogled v smeri, od koder so prišli.« Sodišče Evropske unije je že januarja lani razsodilo, da je takšno delovanje Litve v nasprotju s skupno evropsko azilno zakonodajo in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Avgusta istega leta je Litva zaključila tudi z gradnjo 550-kilometrske, 4 metre visoke ograje ob beloruski meji. Ograja ne poteka ob zamočvirjenem predelu meje, zato je več ljudi mejo skušalo preiti na tem območju. Kakšne so tamkajšnje razmere, opiše predstavnik nevladne organizacije Sienos Grupe, ki se ukvarja z migracijami, Vuk Vukotić. Z nami je govoril v angleščini in srbščini.
Sogovorec izpostavlja, da migranti v praksi že sedaj niso imeli možnosti zaprositi za azil.
Država je že vse od leta 2021 instrument pushbackov pogojevala z uvedbo ekstremnih razmer v državi. Te so bile sprva uvedene novembra omenjenega leta le za nekaj mesecev, a nato večkrat podaljšane. Definicija ekstremnih razmer je precej splošna, uvedene pa so lahko tudi le za posamezne dele države. Vlada je njihovo vpeljavo upravičevala s povečanim številom migrantov, a kot izpostavlja Vukotić, so bile javnosti predstavljene statistike napihnjene.
V obdobjih razglašenih ekstremnih razmer so litvanske oblasti nevladnim organizacijam, ki so želele migrantom nuditi pomoč – z izjemo Rdečega križa –, in novinarjem, ki so želeli poročali z obmejnih območij, dostop do teh območij pogosto omejevale. Za to bi sicer morale biti razglašene izredne razmere.
Leonaite in Vuković soglašata, da so zadnje spremembe zakona vladni poskus izogibanja sodbi Evropskega sodišča, ki je litvanske pushbacke spoznala za nezakonite.
Zakon kot »varovalo« sicer predvideva določilo, ki migrante loči na tiste, ki so v državo prišli v okviru tako imenovanih naravnih migracij, in tiste, ki so prispeli kot del tako imenovanih instrumentaliziranih migracij. Druge bi oblasti iz Litve izgnale brez obravnave njihove namere, da podajo prošnjo za pridobitev azila. Več pojasni Leonaite.
Do zdaj so iz države pushbackali vse migrante, ki so v državo vstopili neregularno in so jih ujeli kjerkoli na območju države. Nov zakon predvideva, da bodo oblasti lahko brez obravnave čez mejo vrnile vse, ki jih bodo ujele v petkilometrskem obmejnem območju. Če bo migrant prej prestopil to navidezno mejo in bo ujet, naj bi mu v obravnavi pripadla pravica do prošnje za azil. Nevarnost te ureditve komentira Vukotić.
Pri nadzoru meje v ekstremnih razmerah, če bi pri tem obmejni straži primanjkovalo osebja, bodo lahko po sprejemu novega zakona sodelovali tudi prostovoljci. Pri tem nevladne organizacije opozarjajo na nevarnost, da se bodo kot prostovoljci vključevali tudi člani ekstremno desnih organizacij. Podrobnosti o uvajanju možnosti sodelovanja civilistov pri državnem nadzoru meje opiše Leonaite.
Glasovanje o novem zakonu je potekalo le nekaj tednov po tem, ko je najvišji evropski organ za boj proti mučenju, Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da so oblasti evropskih držav pri obravnavi beguncev na mejah ljudi tudi mučile. Vrh vseh pravnomočnih obsodb pushbackov je poročilo le še dodatnega dokaza njihovega obstoja.
OFFsajd je pripravil vajenec Filip, mentoriral je Fabjan.
Dodaj komentar
Komentiraj