Putinovo povečevanje moči
Ruska volilna komisija je razglasila rezultate referenduma o spremembi ustave. Dobrih 78 odstotkov volivcev je spremembe podprlo. Najbolj opazne med 206 predlaganimi spremembami so možnost le dveh predsedniških mandatov, definicija zakona kot zveze zgolj med moškim in žensko in trditev, da Ruse definira pravoslavna vera. Poleg tega nova ustava razširja pristojnosti parlamenta in predsednika ter zaostruje pogoje za predsedniško kandidaturo. Referendum bi moral potekati že 22. aprila, a je bil izveden zdaj, ko število novih okužb s koronavirusom v mestih upada.
Volitve so potekale teden dni, tako v živo kot prek spleta. Volilna udeležba je bila uradno 67-odstotna, vendar pa se pojavljajo številna poročanja o volilnih nepravilnostih. Načine umetnega napihovanja podpore reformi ustave predstavi urednik spletnega portala BNE IntelliNews Ben Aris.
Ruski predsednik Vladimir Putin se tako lahko hvali z več kot tričetrtinsko podporo novi ustavi, torej tudi spremembi, po kateri lahko še dvakrat kandidira za predsednika države in tako ostane na oblasti do leta 2036. Po novi ustavi je sicer možno kandidirati za predsednika le dvakrat, vendar pa se je z novo ustavo štetje mandatov začelo z ničle. Spremembe sta pred referendumom, ki se ga je predsednik Putin obvezal spoštovati, že sprejela oba doma parlamenta. Ben Aris o pomembnosti referendumske potrditve nove ustave.
Ta sprememba, omejitev na le dva predsedniška mandata, pa ni bila v ospredju volilne kampanje podpornikov nove ustave. Sodelavka naše redakcije in študentka v Jekaterinburgu Rina Pleteršek opiše sporočila jumbo plakatov za novo ustavo.
Med drugim je kampanja vključevala loterijo, ki jo je organizirala državna volilna komisija. Udeleženci volitev so lahko zadeli stanovanje, denar ali gospodinjske aparate. Lokalne občine z župani Putinove stranke pa so trdile, da bo sprememba ustave prinesla blaginjo ruralnim občinam.
Putinovo sporočilo pred zaključnim dnevom glasovanja je bilo, da je glas za novo ustavo glas za “stabilnost, varnost in blagostanje”. Aris o tem, zakaj to sporočilo ugaja volivcem.
Če se je vladna stran naslanjala na kulturne teme in obljube, pa je bila opozicijska kampanja precej medla. Med drugim so svoje podpornike, torej predvsem mlade, pozivali k bojkotu volitev, češ da so te zaradi volilnih nepravilnosti tako ali tako farsa. Pleteršek o odzivu in dejavnosti mladih.
Težava opozicijske kampanje pa je, tako Pleteršek, pretirana osredotočenost le na odpravo omejitve predsedniških mandatov.
Nasprotniki nove ustave, tako civilna družba kot politične stranke, so izredno oslabljeni. Resnične težave pa bi Putinu lahko povzročale klike znotraj vlade in parlamenta. Aris opiše notranje razlike in kako je Putin z ustavo okrepil moč svojega trenutnega mandata, ki bo potekel leta 2024.
Putin je sam nedavno izjavil: “Čez nekaj let, kakor vem iz izkušenj, bodo namesto navadne delovne rutine ljudje na raznih nivojih oblasti začeli iskati možne naslednike.” Četudi Putin morebiti ne bo ponovno kandidiral, pa možnost ponovne kandidature pomeni, da notranje klike do leta 2024 še ne bodo iskale naslednjega predsednika.
Dodaj komentar
Komentiraj