Radio Študent ni od nekdaj. Za dobro glasbo je bilo zato v času cvetja potrebno poiskati frekvenco Radia Luksemburg, medtem ko so se družbeno-politični neprilagojeneži sklicevali na informacije, slišane na tujih radijskih postajah, kot so Radio London ali Glas Amerike. Posebno mesto v tem miljeju zavzema Radio Svobodna Evropa, ki je poskusno začel oddajati leta 1950 v takratni Zahodni oziroma Zvezni republiki Nemčiji. Svojo ustanovitev dolguje prvenstveno ameriškemu kongresu in lobiranju antikomunističnih organizacij onkraj luže, ki so v širjenju komunizma videli grožnjo kapitalističnemu ustroju zahodne poloble. Program je Radio Svobodna Evropa v hladno vojni razdelitvi zato sprva oddajal v takratnih komunističnih satelitih Sovjetske zveze, kot so bili Češkoslovaška, Bolgarija, Madžarska, Poljska in Romunija. Cilj oddajanja je bil posredovanje vsebin in informacij, ki so bile zamolčane ali prepovedane v matičnih državah, glavni financer pa je bila vse do leta 1972 ameriška obveščevalna agencija CIA.

S padcem železne zavese in zlomom komunističnih režimov je bil dosežen eden od imanentnih postulatov Radia Svobodna Evropa. Ukinjene so bile številne srednjeevropske in vzhodnoevropske redakcije, zato pa je leta 1994 začel oddajati najprej v hrvaškem, srbskem in bosanskem jeziku, kasneje pa še v makedonščini in albanščini. Ukinjanje in vzpostavljanje redakcij je bilo tako tudi odraz selitve ameriškega interesa v evroazijskem območju. Od leta 1995 je sedež radia v Pragi. O vlogi in pomenu Radia Svobodna Evropa smo spregovorili s profesorjem ameriških študij Bogomilom Ferfilo.

V ponedeljek je makedonska državna tiskovna agencija objavila vest, da v predlogu proračuna Združenih držav Amerike za naslednje leto, ki je bil predložen predstavniškemu domu, ni predvidenih sredstev za oddajanje Radia Svobodna Evropa v jezikih bivše Jugoslavije, kar bi lahko pomenilo tudi ukinitev omenjenih redakcij. Vse aktualne informacije smo iskali pri regionalnem direktorju radia Nenadu Pejiću.