Referendumsko Švico ta vikend med drugim čaka referendum o strožjih pogojih deportacije priseljencev. Švicarji se bodo odločali o uveljavitvi zakona, po katerem bi lahko priseljence, ki so zagrešili kriminalno dejanje, avtomatično deportirali brez možnosti ugovora.

Glavni argument pobudnikov, Švicarske ljudske stranke, krajše SVP, ki ima v parlamentu tretjino vseh poslancev, je visoka stopnja kriminalitete med priseljenci. Ti predstavljajo 71 odstotkov vseh zaprtih, medtem ko je celotni delež priseljencev v državi ocenjen na četrtino.

Na referendum s podobno vsebino so se Švicarji odpravili že v letu 2010. Uspešnost takratnega referenduma je botrovala uvedbi zakonov, po katerih je možno deportirati tujce, ki so zagrešili kriminalno dejanje. Pobudnica takratnega in prihajajočega referenduma, Švicarska ljudska stranka, se z zakonom ni zadovoljila, saj ta sodnikom prepušča diskrecijsko pravico o tem, katere prestopnike bodo dejansko deportirali in katerih ne. Tako po zdajšnji ureditvi sodniki upoštevajo proporcionalnost zagrešenih dejanj s predvidenimi ukrepi, morebitne švicarske korenine. Uveljavljena praksa do sedaj pa je bila tudi, da v Švici rojenih secondosov niso deportirali.

Federico Esposito, raziskovalec na Univerzi v Ženevi, vidi povezavo med tokratnim referendumom in tistim iz leta 2010:

Izjava se nahaja v posnetku

Če bo na referendumu izglasovana, bo nova ureditev veljala tudi za tako imenovane “secondose”, pripadnike druge generacije priseljencev, ki so se rodili in odraščali v Švici. Teh je v štirimilijonski Švici kar 400.000. Njihov položaj pojasni Ron Hollbright z Nacionalnega inštituta za boj proti rasizmu in nestrpnosti:

Izjava se nahaja v posnetku

Prihajajoči referendum pa bo pomembno vplival tudi na odnose med Švico in Evropsko unijo. Njuni odnosi so prizadeti že od protimigracijskega referenduma izpred dveh let, ki naj bi bil v nasprotju z bilateralnimi pogodbami med Švico in Evropsko unijo, ki zagotavljajo prost pretok ljudi. Predlagane rešitve Švice pa Evropska unija vseskozi zavrača in razrešitev nastale situacije najavlja šele za čas po referendumu o Brexitu.

Izjava se nahaja v posnetku

Ključni argumenti pobudnikov referenduma zadevajo varnost švicarskih domorodcev, ki naj bi jo ogrožali priseljenci. Ogrožajoča naj bi bila tudi majhna kriminalna dejanja, kot so majhne tatvine, po nekaterih podatkih pa tudi vnovična prehitra vožnja. Pojasnjuje Esposito:

Izjava se nahaja v posnetku

Zastopanost priseljencev je pri storjenih kaznivih dejanjih sicer resda večja, prav tako tudi delež zaprtih v zaporu, a švicarski kriminolog z Univerze v Lausannu pojasnjuje, da je pri povezovanju kriminalitete s priseljenci na delu napačna kavzalnost. Pravi vzroki za njihovo nadreprezentiranost so odvisni predvsem od spola, starosti, premoženjskega statusa in izobrazbe. Priseljenci, storilci kaznivih dejanj, so namreč v več primerih moški, mlajše starosti, slabega premoženjskega statusa ter nizke izobrazbe. Če bi za švicarske državljane veljala podobna spolna, starostna, premoženjska ter izobrazbena struktura, ni dvoma, da bi tudi pri njih lahko izmerili podobne stopnje kriminalnih dejanj.

Čeprav so javnomnenjske ankete izpred nekaj mesecev še napovedovale prepričljivo zmago pobudnikov, pa rezultati zadnjih nekaj tednov govorijo o precej izenačenem rezultatu. Pojasnjuje Esposito:

Izjava se nahaja v posnetku

Offsajd je pripravil Mladen Zobec.