Evropska periferija ponovno prednjači v inovacijah na področju delovne zakonodaje. Najnovejši zakonski predlog romunske socialdemokratske vlade predvideva prenos plačevanja zdravstvenih in pokojninskih prispevkov z delodajalcev na delavce. Zakon, ki bo, če bo sprejet, v veljavo stopil z novim letom, bo tako predstavljal unikum v evropskem, če ne svetovnem prostoru, saj bodo prav vse postavke obdavčitve padle na pleča delavcev. Vlada obenem napoveduje povišanje plač, da bi kompenzirala izgubljeni del neto plač. Srednje in dolgoročno pa lahko nova zakonodaja negativno vpliva na kupno moč prebivalstva, s tem pa tudi na celotno romunsko gospodarstvo. Ta trenutno beleži najvišjo stopnjo rasti bruto domačega proizvoda v Evropski uniji.

Florin Poenaru s Srednjeevropske univerze v Budimpešti na kratko povzame trenutno stanje in spremembe, ki bi jih zakon lahko prinesel:

Izjava

Socialdemokratska vlada je v zadnjih letih na oblasti minimalno plačo večkrat zvišala, tako da se je ta v zadnjih petih letih podvojila, a še vedno ostaja na dnu držav Evropske unije. Kljub temu, da je minimalna plača nizka, pa predvideni ukrepi lahko stanje še poslabšajo in do neke mere izničijo vsaj delno pozitivne spremembe zadnjih nekaj let. Komentira Poenaru:

Izjava

Zaradi očitne ogroženosti višine plač v Romuniji so pred tremi tedni na ulicah Bukarešte, romunskega glavnega mesta, potekali protesti, ki se jih je udeležilo okrog 5000 delavcev, večinoma iz javnega sektorja. Prisotnih je bilo tudi nekaj sindikatov zasebnega sektorja, med njimi romunski Sindikat delavcev v IT sektorju. Predsednik omenjenega sindikata, Florentin Iancu, pojasni, zakaj in kako v sindikatu nasprotujejo zakonu:

Izjava

Na prvi pogled zanimiv paradoks je slabša zastopanost delavcev zasebnega sektorja, saj vlada tem ne more obljubiti kompenzacij v primeru sprejetja zakona, kot je to storila v primeru delavcev javnega sektorja. Razlaga Poenaru:

Izjava

Eden izmed razlogov za slabo udeležbo delavcev zasebnega sektorja je gotovo tudi zelo restriktivna zakonodaja, ki ureja sindikalno organiziranje. Poenaru:

Izjava

Kljub delnemu nezadovoljstvu zaradi števila na protestu prisotnih delavcev, Poenaru verjame, da pritisk pomembno vpliva na javno razpravo o zakonu. Kakšna je trenutna razprava v romunski javnosti?

Izjava

Namere o organiziranju nadaljnjih protestnih akcij so izkazali tudi v sindikatu delavcev v IT sektorju, ki mu predseduje Iancu:

Izjava

Pred zaključkom se pomudimo še nekoliko pri splošnih značilnostih romunskega gospodarstva v zadnjih letih. Romunija je država Evropske unije, ki trenutno beleži najvišjo rast bruto domačega proizvoda. Visoko rast pa beležijo že nekaj let. Kaj je v ozadju tako visoke rasti, ki pa ne vpliva na življenjski standard večine prebivalstva? Poenaru:

Izjava

Čeprav rast bruto domačega proizvoda ne pomeni nujno rasti življenjskega standarda, imajo vsaj periodična povišanja minimalne plače v zadnjih letih pozitivne učinke na življenjski standard prebivalstva. A Poenaru opozarja, da obravnavani zakon lahko kaj kmalu povzroči obrnitev trenda in prispeva k novi recesiji:

Izjava