Društvo za zaščito živali in Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan odpirata kampanjo za prepoved prodaje jajc iz baterijske reje. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je bilo v Sloveniji samo v letu 2016 znešenih 387 milijonov jajc, v povprečju pa je prebivalec v enem letu zaužil 10,7 kilograma jajc. Raven samooskrbe sodeč po podatkih izpred dveh let znaša slabih 95 odstotkov, pri čemer pa je večina jajc pridobljenih z baterijsko rejo.

Začenjamo s predstavitvijo kampanje za prepoved prodaje jajc iz baterijske reje. To nam kratko predstavi Nina Bakovnik iz Društva za zaščito živali:

Izjava

Poznamo štiri prevladujoče načine reje kokoš nesnic. To so baterijska, talna, prosta in ekološka reja. Začnimo s prevladujočo, baterijsko rejo, ki je ime dobila po majhnih kletkah, v katerih so nastanjene kokoši. Površina teh namreč meri zgolj 750 kvadratnih centimetrov. Baterijsko rejo nam na kratko opiše  Nina Bakovnik iz Društva za zaščito živali:

Izjava

Mizerni pogoji, v katerih živijo kokoši v baterijski reji, so bili pred letom 2012 še nekoliko slabši. Pred šestimi leti je v veljavo stopila evropska direktiva, ki je postavila nove standarde reje kokoš nesnic. Sprememba je zadevala predvsem vpeljavo tako imenovanih obogatenih kletk, ki poleg malenkost večje površine zagotavljajo tudi nekaj drugih dejavnikov, ki izboljšujejo življenje kokoši v kletkah. Več o spremembah zakonodaje leta 2012 nam pove Nina Bakovnik.

Izjava

Prizadevanja za prepoved baterijske in posledični večinski prehod na talno rejo porajajo predvsem vprašanja o zanemarljivih spremembah, ki jo prinaša tip talne reje. Pri tem so lahko zavajajoče tudi marketinške poteze, ki promovirajo bolj human način pridobivanja jajc iz talne reje. Življenjski prostor kokoši v talni reji je namreč le nekaj kvadratnih centimetrov večji od tistega v baterijski reji.

Izjava

Ena izmed pogostih praks, vezanih na talno rejo, je tudi rezanje kljunov piščancem, ki je utemeljeno s preprečevanjem poškodb, do katerih bi lahko prišlo med kokošjimi obračuni v prenatrpanih prostorih. Govorili smo z Alenko Dovč z Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce. Dovč izpostavlja, da je praksa rezanja kljunov v slovenskem prostoru sicer v upadu, a se še vedno izvaja, ko je to potrebno.

Izjava

Pri talni reji so kokoši, tako kot pri baterijski, še vedno izpostavljene umetni svetlobi in umetnemu zračenju, ki poleg dodatkov v krmi omogočajo pogoje, v katerih lahko te dnevno znesejo več jajc.

Onstran romantične podobe prosta reja prav tako ne prinaša drastičnih razlik, kar zadeva osnovni življenjski prostor kokoši. Vsaki kokoši pripada 1100 kvadratnih centimetrov prostora, kar je enako kot pri talni reji. Edina razlika je zgolj v tem, da imajo kokoši zagotovljen občasen izhod na odprt prostor. Najbolj očitno razliko z vidika dobrobiti kokoši lahko tako najdemo le v ekološki reji, kjer je kokošim zagotovljena stalna paša na odprtem prostoru.



Predstavljene štiri oblike reje porajajo tudi vprašanje o kvaliteti jajc. Nekatere študije nakazujejo, da jajca iz ekološke reje vsebujejo bistveno manj holesterola, več vitamina A in manj nasičenih maščob. Alenka Dovč izpostavlja, da v sami kvaliteti jajc ni bistvene razlike, predvsem če primerjamo jajca iz baterijske in talne reje. Kot pove, je kvaliteta prej odvisna od ostalih pogojev.



Izjava

To potrjuje tudi Nina Bakovnik, ki razlike v obliki reje vidi predvsem z vidika dobrobiti kokoši. Izpostavi pa razlike v ceni, ki jih dosegajo jajca iz različnih tipov reje. Na tej točki poudarimo, da je razlika v ceni jajc talne in baterijske reje okrog deset centov.



Izjava

Sodeč po slišanem naj vašo izbiro pri nakupu jajc med kategorijami 0, 1, 2 in 3 prej pogojujejo vaša etična načela kot kakovost jajc, ki je v vseh tipih reje podobna. Zadostitev etičnim načelom pa bo seveda stala vsaj evro več.