Sindikalna razglašenost
V preteklih dneh smo lahko spremljali ping pong med Sindikatom vzgoje in izobraževanja, krajše SVIZ, in Visokošolskim sindikatom, krajše VSS. Konec prejšnjega tedna je namreč glavni odbor SVIZa sprejel odločitev o stavki, ki naj bi se odvila 14. februarja prihodnje leto. O izvebdi stavke bodo sicer na internem referendumu glasovali še člani sindikata. Na napoved stavke so se v VSS odzvali kritično, včeraj pa naznanili, da se bodo pridružili stavki sindikatov javnega sektorja pod vodstvom konfederacije Pergam januarja prihodnje leto, bojkotirali pa SVIZovo februarsko stavko.
Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata, poda kritiko SVIZovih zahtev. Glavni očitek leti na njihovo partikularnost.
SVIZu očita tudi milino in spregled strokovnih delavcev pri svojih zahtevah.
V zahtevah SVIZa sicer zahtevajo, citiramo; “Zvišanje osnovnih plač za vzgojitelje v vrtcih, za učitelje, svetovalne delavce, knjižničarje in druge strokovne delavce za 2 do 3 plačne razrede. Zahteva za ustreznejšo uvrstitev novega delovnega mesta vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja je bila na MIZŠ posredovana že pred časom”, konec navedka. Podobno zahtevo najdemo tudi na področju visokega šolstva. Marinčiča navedeno ne prepriča.
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja, partikularnost razume drugače. Z opisom sindikalnih zahtev posredno odgovarja Marinčiču in VSS.
Štrukelj kot drugo zahtevo izpostavi posebno vrednotenje razredniškega dela, na kar lahko opozori le SVIZ kot predstavnik prosvetnih delavcev.
Marinčič je kritičen tudi do uvedbe treh novih delovnih mest, ki jih zahteva SVIZ. Gre za pozicije “uveljavljenega docenta", "uveljavljenega izrednega profesorja" in "uveljavljenega rednega profesorja". Prepričan je, da za zasedbo teh delovnih mest niso predpisana jasna merila, kar bi vodilo do izoblikovanja kroga “dekanovih ljubljenčkov”.
Štrukelj odgovarja, da gre pri predlogu za uskladitev in ponovno poenotenje sistema plač v javnem sektorju, ki so ga zdravniki v zadnjih pogajanjih porušili. Poleg tega pove, da merila za zasedbo teh delovnih mest so jasno definirana.
Marinčič sicer priznava, da so si zahteve VSS-ja in SVIZa podobne ter da je uskladitev možna, skrbi pa ga manko ukrepov za izboljšanje položaja tako imenovanega sektorja J.
Štrukelj pove, da je v njihove zahteve vključena tudi tista za višji regres za osebe s plačo, nižjo od minimalne, pri dogovorih o višini plače za sektor J pa je prišlo do kar nekaj težav.
Današnji OFFsajd zaključuje Štrukelj, ki razjasni, zakaj se usklajevanje oziroma bolje rečeno “prepucavanje” dogaja preko izjav za javnost in ne skozi bilateralne pogovore.
Dodaj komentar
Komentiraj