Sistemska osebna asistenca
Državni zbor je na redni februarski seji obravnaval dopolnila k predlogu Zakona o osebni asistenci na domu. Predlog, ki ga je vložila opozicijska Nova Slovenija, podpirajo vse poslanske skupine. Zveza društev gluhih in naglušnih je uspela izboriti komunikacijski dodatek, denarno nadomestilo za gluhe, slepe in slabovidne osebe. Država bo iz proračuna za osebno asistenco letno namenila do 10 milijonov evrov, svoje financiranje pa bo nadaljevala tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Vendarle pa predlagana dopolnila želijo odpraviti navidez diskriminatorne vsebine predloga. Sporni sta predvsem omejitev osebne asistence za invalide, stare med 18 ter 65 let, in omejitev osebne asistence na 30 ur tedensko. Slednji omejitvi se bodo izognili zgolj senzorni invalidi.
Sistem osebne asistence nam predstavi Simona Smolej Jež, zaposlena na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo.
Do sedaj je osebna asistenca delovala v organizaciji raznoterih društev invalidov. Društva invalidov so se lahko prijavila na javni razpis in si pridobila financiranje za obdobje štirih let. Zakon, kot pravi Dane Kastelic, direktor Zveze paraplegikov Slovenije, pa bo uzakonil pravico do osebne asistence ter zagotovil višje financiranje iz državnega proračuna.
Poslanci državnega zbora so sprejeli tudi dopolnilo, ki narekuje, da se zgolj del osebne asistence financira iz dodatka za pomoč in postrežbo. Pomembno pridobitev nam pojasni Kastelic.
Vseeno pa zakon ni brezhiben. Osebno asistenco namreč omeji na 30 ur tedensko, starostno pa bo osebna asistenca na voljo zgolj starim med 18 in 65 let. Omejitvi, ki pa se ne tičeta senzornih invalidov, nam pojasni Smolej Jež.
Dane Kastelic vidi v zgornji omejitvi medicinsko logiko, saj praviloma tisti invalidi, ki so starejši od 65 let, potrebujejo večjo, institucionalno oskrbo. Direktor Zveze paraplegikov nam pojasni, kako je poskrbljeno za tiste invalide, ki so mlajši od 18 let.
Kritiko omejevanja osebne asistence na 30 ur tedensko nam predstavi Petra Videmšek s Fakultete za socialno delo.
Sistem osebne asistence pa ni edino orodje pomoči za invalide. Pri oskrbi na domu pomembno pomaga družinski pomočnik. To je status, za katerega praviloma zaprosijo svojci, ki pomagajo družinskemu članu. Družinski pomočnik za delo tudi prejme denarno nadomestilo, a ni upravičen do bolniške odsotnosti ali dopusta. Več o statusu družinskega pomočnika nam pove Petra Videmšek.
Starejši od 65 let, ki ne bodo deležni osebne asistence, pa bodo na različne oblike pomoči, tako institucionalne kot tudi neinstitucionalne, računali z Zakonom o dolgotrajni oskrbi. Predstavi ga Kastelic.
Offsajd je pripravil vajenec Igor.
Dodaj komentar
Komentiraj