Slaba banka s societeto nad Plac
Družba za upravljanje terjatev bank, znana kot slaba banka, za motenje posesti toži 46 obiskovalcev Participativne ljubljanske avtonomne cone, krajše Plac. Tožene stranke so tožbe začele prejemati pred slabima dvema tednoma. Poleg obiskovalcev slaba banka toži Plac kot societeto ali združenje ljudi s skupnim namenom. Ljubljansko okrožno sodišče je s sklepom namreč Plac prepoznalo kot samostojno stranko v postopku, kljub temu da, kot trdijo obiskovalci, organizirana skupnost ne obstaja, prav tako pa ne njeni predstavniki.
Slaba banka toži predvsem posameznike, ki so bili na Linhartovi cesti 43 na dan javne zasedbe zapuščenih prostorov nekdanje menze ljubljanskega cestnega podjetja. Stavba je po propadu podjetja pristala v lasti slabe banke, vsaj od takrat pa je objekt propadal. Tretjega septembra, na dan zasedbe stavbe, je slaba banka o dogodku obvestila policijo in varnostno službo, ki je pozneje prišla na teren. Na ogledu lokacije so ugotovili, da so obiskovalci nepooblaščeno vstopili v objekt in začeli nelegalno uporabljati električne ter vodne vire. Policija je začela zbirati osebne podatke prisotnih na lokaciji. Po navedbah policistov so podatke zbirali za primer, če bi v prostoru nastala materialna škoda, danes pa je jasno, da so osebne podatke popisanih posredovali slabi banki, ki jih je uporabila za tožbo. Število toženih se glede na navedbe obiskovalcev ne sklada s številom popisanih, ki jih je bilo več sto, tožbo pa je prijelo zgolj 46 ljudi, od tega je proti enemu obiskovalcu slaba banka tožbo že umaknila. Dialog med obiskovalci in lastnikom se od začetkov Placa ni vzpostavil, na slabi banki pa so se pogovorom izmikali. Tako so 17. novembra odpovedali obisk Placa, na katerem bi morali izvesti strokovni pregled prostorov in njihove varnosti. Kot so takrat trdili, pregleda niso mogli izvesti zaradi medijskega dogodka, torej zajtrka, ki se je zgodil 17. novembra.
Prelomne sobote, 3. septembra, nekaj ur zatem, ko se je zgodila zasedba in je bil prostor po več letih gnilobe in propadanja že spodobno očiščen, se je na Plac pripeljalo okrog deset policistov. Po nekajminutnem dialogu so začeli s popisovanjem vseh obiskovalcev, ki so uživali v prvi lutkovni predstavi v novem prostoru. O takratnih dogodkih se pojavljajo različna pričevanja takratnih udeležencev. Vse od tega, da so policiji zagotavljali, da podatki ne bodo nikamor posredovani oziroma uporabljeni, do tega, da se v primeru zahtev formalnega lastnika lahko zgodi prav to.
Soustvarjalci Placa tožbo razumejo kot grožnjo in ustrahovanje s strani slabe banke, predvsem pa kot nepripravljenost na kakršenkoli dialog. S tem si želi slaba banka, ki bo s koncem leta ukinjena oziroma prenesena na Slovenski državni holding, prestrašiti obiskovalce Placa in jih odvrniti od soustvarjanja tega edinega svobodnega prostora v vsak dan bolj gentrificirani Ljubljani.
Kako na Placu komentirajo tožbe slabe banke?
Med 46 toženimi posamezniki so tudi trije novinarji Radia Študent in fotograf časnika Delo, ki so bili na Placu po svoji poklicni dolžnosti. Policija jih je namreč tretjega septembra popisala. V imenu Sindikata novinarjev Slovenije je nedopustnost uporabe teh podatkov za tožbe komentirala Sandra Bašić Hrvatin.
Na policijo smo naslovili vprašanji, na podlagi česa jih je slaba banka zaprosila za podatke popisanih na Placu in zakaj so jim podatke posredovali. Odgovorili so nam, citiramo: »Policijska uprava Ljubljana je prejela zahtevek DUTB, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da so izkazali upravičen pravni interes za pridobitev podatkov. Navedeni upravičen pravni interes je izkazan tudi na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani«.
Okrajno sodišče v Ljubljani je v sklepu na zahtevo slabe banke odločilo, da lahko Plac v sodnem postopku nastopa kot samostojna stranka, kljub temu da ni pravna oseba in ne obstaja nobena fizična oseba, ki bi lahko nastopila kot predstavnik ali predstavnica Placa. Med razloge za to je sodišče navedlo, da so obiskovalci Placa v zapisih na spletnih omrežjih ljudi pozvali, naj prinesejo pripomočke in pomagajo pri delu. Navajajo tudi, da skupnost Placa razpolaga s premoženjem, ustanovljena pa je bila na podlagi skupnega namena udeležencev. Sodišče je tako ugotovilo, da ima Plac zmožnost biti stranka kot societeta, ki jo soustvarja nedoločeno število oseb in obiskovalcev. Način, na katerega je k tožbi pristopila slaba banka, je tako drugačen kot pri Avtonomni tovarni Rog. Rogu niso bile priznane lastnosti stranke, temveč je pri pravnem postopku sodelovalo šest posameznikov. Tudi zato je bila evikcija ljudi iz Roga januarja 2021 izvedena v skrajno sumljivih okoliščinah. Občina bi namreč lahko deložirala le šest ljudi, proti katerim je dobila tožbe.
Slaba banka pa sedaj s tožbo zahteva izpraznitev Placa ne samo od 46 posameznikov, ampak od celotne skupnosti. Težava pri obravnavanju Placa kot stranke je, da gre za anonimno in vseskozi spreminjajočo se družbeno tvorbo, kjer ni mogoče govoriti o hierarhični strukturi, članstvu ali organizirani skupnosti, ki bi jo bilo mogoče podrediti pod katero izmed pravno poznanih oblik.
Kljub temu da sta se koalicija in tudi predsednik vlade Robert Golob zavzela za podpiranje avtonomnih con, trenutno ne predlagata konkretnih rešitev za reševanje problema. Vlada je formalno tudi skupščina slabe banke in Slovenskega državnega holdinga, kamor bosta prenešena struktura ter premoženje slabe banke. Na tiskovni konferenci smo kot edino predstavnico trenutne koalicije srečali Natašo Sukič, poslanko Levice, ki na spletnih omrežjih najsrditeje podpira Plac. Zanimalo nas je, zakaj njena stranka deluje v vladi, ki aktivno sodeluje pri rušenju avtonomnih skupnosti.
Placu slave in zdravja, slabi banki pa, kot pravijo v Placu, miren penzion.
OFFsajd sta pripravila vajenec Andraž in Fin.
Foto: delo avtorja oddaje.
Dodaj komentar
Komentiraj