Da človek oziroma kapital s svojo vsakodnevno prakso že leta uničuje biotsko raznovrstnost Zemlje, je znano dejstvo. Pred kratkim smo lahko brali raziskavo Wilson Biodiversity Foundation, ki je bila izvajana od leta 1990 do 2015. Paul Ehrlich, ki je pri njej sodeloval, ugotavlja, da je naš planet vstopil v obdobje izumrtja, kakršnega ni bilo od izumrtja dinozavrov pred 66 milijoni let. Izumrtje grozi 41 odstotkom dvoživk in 26 odstotkom sesalcev, za kar so največji krivci izguba življenjskega okolja, pretirana izraba surovinskih virov in onesnaženje. Pri nas je ena od ogroženih vrst ris - v Sloveniji je le od 10 do 20 odraslih samic in samcev. Z namenom preprečitve izumrtja tega plenilca se je začel projekt “Life Linx”, v katerem sodelujejo Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije, ljubljanski Biotehniška in Veterinarska fakulteta ter Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

S prijavo na razpis Evropske komisije “Life Linx” so institucije, ki sodelujejo s tujimi organizacijami, dobile potrebnih sedem milijonov evrov za preselitev 14 novih risov z območja Karpatov v Slovenijo, Hrvaško in Italijo. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Rokom Černetom z Zavoda za gozdove in Srečkom Žerjavom z Lovske zveze. Vodja projekta za začetek povzame, kako projekt poteka.

Izjava

Černe opiše, kaj je osnovni namen projekta in zakaj je ris pomemben.

Izjava

Kje se tistih nekaj risov v Sloveniji sploh nahaja? Rok Černe:

Izjava

A zakaj je ris pri nas ogrožen? Srečko Žerjav trdi, da gre razloge iskati v zgodovini:

Izjava

Plen ris torej trenutno ima, v preteklosti pa ni bilo vedno tako. Černe:

Izjava

S številkami o ogromnem zmanjševanju števila risov v zadnjih letih nas seznani Černe:

Izjava

Namen projekta je tako povezava pri nas živeče populacije z drugimi, in sicer, kot pove Rok Černe, zaradi genetskih izvorov ogroženosti:

Izjava

Ograja na mejah pa v nasprotju z avtocesto po besedah Žerjava ni razlog za zamejenost slovenske populacije risov.

Izjava

Če se risi pri nas sami ne povezujejo s tistimi z različnim genskim materialom, je torej za njihovo preživetje nujno naseliti nove. Černe opiše postopek.

Izjava

Lokacije za naselitev sicer še niso dokončno znane, a princip je jasen:

Izjava

Naselitev poteka v različnih fazah. Na začetku gre za naselitev v obore. Srečko Žerjav:

Izjava

Če za rise ograje, v nasprotju z ljudmi, niso kaj prida velika ovira, so v javnosti tudi boljše sprejeti od migrantov. Offsajd zaključi Rok Černe:

Izjava