Danes se je zaključil vsakoletni obisk misije Mednarodnega denarnega sklada, poznanega pod angleško kratico IMF. Ti obiski so znani tudi pod imenom “konzultacije člena 4”, po členu statuta IMF, ki ureja vsakoletni nadzor v državah. Vodja tokratne misije je bil Bernardin Akitoby, pomočnik direktorja oddelka za Evropo pri IMF:

Izjava

Celotno poročilo misije bo izdano šele februarja ali marca prihodnje leto. So pa že sedaj povedali, kakšna bodo njihova priporočila:

Izjava

Klasika torej. V nekaj potezah se letošnje ocene Mednarodnega denarnega sklada vendarle razlikujejo od tistih izpred nekaj let. Precej manj kot ponavadi je izpostavljen poziv k privatizaciji. Sklad kljub temu še naprej poziva k pospešitvi le-te, a tokrat to ni med glavnimi predlogi. Vodja misije Akitoby je povedal, da so zadovoljni s prodajo Nove Ljubljanske banke in da je vlada to izvedla kljub, kot sami priznavajo, neugodnim pogojem na trgu ob prodaji. NLB je bila namreč prodana pri spodnjem robu razpona cene, po kateri so bile delnice pri prodaji ponujene na trgu. IMF pričakuje, da bo naslednje leto prodana tudi Abanka.

Pri predlogih vladi je bilo največ govora namenjenega produktivnosti:Večina gospodarskega zaostanka Slovenije za evropskim povprečjem izhaja iz nizke produktivnosti. Produktivnost v Sloveniji znaša 80 odstotkov povprečja Evropske unije, medtem ko bruto domači produkt na prebivalca znaša 84 odstotkov povprečja Evropske unije. Konkurenčnost Slovenije torej glede na statistiko ne bi smela biti slaba. En zaposleni je lani v povprečju ustvaril okoli 43 tisoč evrov dodane vrednosti.

Nizka rast produktivnosti je sicer problem celotne Evrope, še posebej po gospodarski krizi leta 2008. V zahodnoevropskih državah je rast produktivnosti v zadnjem desetletju približno enoodstotna, velikokrat pa še manjša. V Sloveniji je rast produktivnosti v zadnjih letih približno enoinpolodstotna.

V luči produktivnosti vidi IMF tudi pozive sindikatov k višanju plač:I

zjava



Drugo izpostavljeno področje je bilo vprašanje pokojninske reforme:

Izjava

V preteklosti so poročila sklada veliko pozornosti namenjala stanju v bankah. Takrat je sklad ugotavljal, da je nesposobnost bank, da bi nudile ustrezne kredite podjetjem, eden ključnih razlogov za počasno gospodarsko okrevanje. Letos je posojanje gospodinjstvom doseglo precejšnjo rast, še vedno pa je relativno nizka rast posojil za podjetja:

Izjava



Morda najbolj zanimiva pa je trditev IMF, da je slovenski bruto domači produkt večji od potencialnega, v tehničnem žargonu, da ima Slovenija pozitivno proizvodno vrzel. To naj bi torej pomenilo, da se slovensko gospodarstvo pregreva. Za zdaj kazalcev tega pregrevanja še nismo občutili. Inflacija namreč znaša dva odstotka, kar je toliko, kot je deklarirani cilj centralne banke. Tudi stopnja brezposelnosti, ki je pri petih odstotkih najnižja v zadnjem desetletju, je še vedno višja kot v sosednjih Avstriji in Madžarski. Kolikšna je torej naravna stopnja brezposelnosti v Sloveniji:

Izjava

Priporočila za slovensko vlado niso bila presenečenje. Komentira sekretarka na Ministrstvu za finance Saša Jazbec:

Izjava

IMF letos pričakuje 4,5-odstotno gospodarsko rast, ki je bila napovedana že spomladi, v prihodnjem letu pa se bo gospodarska rast zmanjšala:

Izjava