Slovenija odreka podporo skupini enajstih članic Evropske unije, ki se zavzemajo za uveljavitev davka na finančne transakcije. Skupino sicer vodita Nemčija in Francija, sledijo jima pa Italija, Španija, Belgija, Avstrija, Estonija, Portugalska, Grčija in Slovaška. Naštete države so tudi že podpisale politično izjavo o podpori tako imenovanem davku Robina Hooda, ki bi z obdavčitvijo visokofrekvenčnega trgovanja s finančnimi instrumenti vrnil vsaj nekaj davkoplačevalskih sredstev s katerimi so države na globalni ravni reševale finančni sektor. Davku po pričakovanjih najbolj nasprotujejo v britanski davčni oazi - Londonskem Cityju, kjer bi ga podprli le v primeru, da obstajajo pogoji za globalno uveljavitev - o čemer pa naši strateški partnerji onkraj atlantika ne želijo niti slišati.

Z davkom na finančne transakcije bi po žepu najbolj udarili akterje visokofrekvenčnega trgovanja s finančnimi instrumenti, saj bi z nizkim odstotkom obdavčitve obremenili vsak nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev. Tako bi se znižala donosnost mehanizma finančnih spekulacij, katerega so do popolnosti razvili v zloglasni investicijski banki Goldman Sachs. Ta mehanizem lahko poenostavljeno skiciramo takole: borzni špekulantje so že pred nastopom finančne krize leta 2008 svojo dejavnost preusmerili v hitre nakupe, ki jim sledijo hitre prodaje, s čimer lovijo najmanjše oscilacije na borznem indeksu posameznega podjetja ter iz tega plenijo presežno vrednost. Za opis davka na finančne transakcije, kot ga vidijo evropski parlamentarci smo poklicali poslansko Mojco Klevo Kekuš:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Minister za finance Uroš Čufer je zavrnil podpis politične izjave, ki ga je pripravila omenjena skupina enajstih držav, saj po njegovih besedah ekonomska logika za davkom na finančne transakcije preprosto ne drži. Povedano z drugimi besedami, ministra moti, da bi bil izplen davka v Sloveniji manjši kot bi stala njegova uvedba. Za komentar te pozicije smo prosili ekonomista Bogomirja Kovača:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Odgovora na vprašanje kakšne vrste težav, žal nismo uspeli dobiti. Vsekakor pa je v težavah omenjena skupina enajsterice, saj je po pravilih evropske pogodbe tovrstna pobuda reprezentativna le v primeru, da jo podpre vsaj 9 držav članic evropske unije. Slovenska vlada je že napovedala, da razmišlja o izstopu iz omenjene skupine, s čimer je ogrozila sam njen obstoj, pesimisti že napovedujejo, da sklic evropskega parlamenta po evropskih volitvah ne bo tako naklonjen tej pobudi. Evropsko poslansko Mojco Klevo Kekuš smo vprašali ali je Slovenija v tem primeru podlegla lobističnim pritiskom in če s strani koga:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Ekonomista Kovača smo zato nadalje vprašali ali bi se v primeru, da Slovenija podpre omenjen davek, podražilo naše zadolževanje na finančnih trgih:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Luka Meseca iz proti-kapitalistične Iniciative za demokratični socializem smo povprašali o njihoved stališču do uvedbi davka na finančne transakcije in kako komentira argumente ministra Čuferja:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kekušovo smo povprašali kako vidi izstop Slovenije iz skupine držav, ki namerava uvesti davek na finančne transakcije:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

O tem katere finančne institucije bi davek prizadel in v katerih državah bi veljal, Mojca Kekuš:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.