Zakon o sovražnem govoru, ki je v Nemčiji z letom 2018 stopil v veljavo, je že sprožil veliko burnih odzivov. Že prvi dan ga je prekršila ena izmed vodij stranke Alternative za Nemčijo, Beatrice von Stroch. Sovražno se je odzvala na tvit kölnske policije, ki je novoletno poslanico poslala tudi v arabščini. Von Stroch si je zato prislužila dvodnevno blokado svojega tviter računa, kasneje so se zaradi njenih odzivov za ta ukrep odločili še na socialnem omrežju facebook.

Kratek povzetek Zakona o izboljšanju kazenskega pregona na socialnih omrežjih, ki nosi kratico NetzDG: od spletnih platform z več kot dvema milijonoma uporabnikov zahteva, da uvedejo strožji nadzor nad vsebinami, ki jih objavljajo njihovi uporabniki. Spletne platforme morajo uvesti mehanizme za hitro odstranjevanje sovražnega govora in drugih prepovedanih vsebin, kamor spada še teroristična propaganda. Rok za odstranitev je 24 ur od objave, če pa spletna platforma tega ne uspe storiti, zakon daje podlago za globo, ki lahko doseže 50 milijonov evrov.

Kritike zakona pa ne prihajajo zgolj z desne strani političnega spektra. Nedavno so pobudo za razveljavitev zakona podale tri opozicijske stranke - Levica, Svobodna demokratska stranka in Zeleni, ki imajo skupaj nekaj manj kot 30 odstotkov poslanskih sedežev. Njihova kritika zakona leti na dejstvo, da je politika prenesla odgovornost za odstranjevanje sovražnega govora na zasebni sektor, namesto da bi se sama spopadla s problemi.

Tobias Pflűger, podpredsednik stranke Die Linke, predstavi razloge za sprejem zakona in zakaj mu v stranki nasprotujejo. Izpostavlja predvsem cenzuro socialnih omrežij satirične revije, ki je objavila satiro na ksenofobne izjave poslanke stranke Alternativa za Nemčijo, a twitterjevi cenzorji satiričnosti niso zaznali.

izjava

Nemški zakon je bil deležen kritike tudi iz drugih držav članic Evropske unije. Unija nima regulacij na tem področju, zato so članice prepuščene samim sebi. Kritiko zakona poda Joe McNamee, direktor Evropske iniciative za digitalne pravice.

izjava

Pflüger meni, da zakon upravljalcem socialnih omrežij dopušča preveč manevrskega prostora. O zlorabljanju tega prostora priča tudi cenzura prokurdsko usmerjenih objav na facebooku.

izjava

Naslednja kritika zakona je, da so kriteriji, po katerih se morajo ravnati socialna omrežja pri brisanju vsebin, zelo ohlapni. McNamee:

izjava

Pflüger izpostavlja, da obstoječa zakonodaja v Nemčiji že prepoveduje poveličevanje nacizma. Poleg tega meni, da odločitev o umikanju vsebin ne bi smeli prepuščati zasebnim podjetjem.

izjava

Četudi je zakon morda uspešen pri preprečevanju širjenja sovražnega govora, pa njegovi kritiki pri Iniciativi za digitalne pravice pravijo, da njegova določila ne vzpostavljajo zadovoljive zaščite zakonitih vsebin in svobode govora. Tako se je zakon znašel v nasprotju z 52. členom Listine o temeljnih človekovih pravicah Evropske unije.

izjava

Socialna omrežja so se v prehodnem obdobju od oktobra do začetka leta 2018, ki ga je predvideval omenjeni NetzDG, dobro pripravila. Facebook je odprl nov center za filtriranje vsebin v Essnu, ki zaposluje 500 moderatorjev vsebin. Ti niso zaposleni pri facebooku, temveč pri podizvajalcu storitve Competence Call Centre. Podoben center za moderiranje, filtriranje in brisanje vsebin se nahaja tudi v Berlinu. Komentira McNamee.

izjava

Proti zakonu se je že oblikovala koalicija strank in civilne družbe. V koaliciji so leva stranka Die Linke, stranka Zelenih in liberalna Stranka svobodnih demokratov.

izjava

Kljub temu, da v Nemčiji nasprotovanje zakonu spremljamo še iz časa, ko je bil ta še osnutek, pa kaže, da so podobni ukrepi na ravni evropske politike zaželeni. Danes je namreč potekal sestanek petih evropskih komisarjev s predstavniki spletnih platform. Čeprav so informacije s sestanka dokaj skope, komisarji od spletnih platform pričakujejo več, pove McNamee.

izjava

Za zaključek današnjega Offsajda Joe McNamee opozarja, da so pritiski na spletne platforme absurden način spopadanja s širšimi družbenimi problemi.

izjava