Ta teden se bomo zaradi poslušalcu že znanega obdobja kislih kumaric v Offsajdih posvetili tobaku. Jutri bomo govorili o elektronskih cigaretah, v sredo o tobačni industriji in mehanizmu ISDS, v četrtek o gojenju tobaka, današnji Offsajd pa bomo namenili spremembi tobačne zakonodaje.

Ministrstvo za zdravje je v sklopu začrtane zdravstvene reforme predlagalo Zakon o omejevanju  uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Predlog zakona skuša v slovenski pravni red prenesti evropsko direktivo in nekatere druge ukrepe, zajema pa strožji nadzor nad prodajo ter oglaševanje tobačnih izdelkov glede na prejšnje pravne določbe. Kratko genezo tobačne zakonodaje v Sloveniji do omenjenega predloga, ki je še v postopku sprejemanja, pojasni Matej Košir z Inštituta Utrip.

Izjava

Cilji zakona se sicer močno naslanjajo na dandanes splošno razširjeni in s precejšnjim primanjkljajem razmisleka sprejeti označevalec zdravja in zdravega življenja. V tem kontekstu je zgovorno tudi emfatično ime Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 “Skupaj za družbo zdravja”, na katero se nanašajo tudi pripravljavci dotičnega zakona. S tovrstnimi cilji v mislih predlog zakona uvaja tudi prepoved kajenja v avtomobilih v prisotnosti mladoletne osebe.

Med ukrepi pa zakon predlaga tudi uvedbo letnih licenc za prodajo tobačnih izdelkov in posebni davek v višini 0,5 evra na zavojček cigaret oziroma na 30 gramov rezanega tobaka. Prav tako predlaga zahtevo po enotni embalaži na vseh tobačnih izdelkih, s čimer bi bila prepovedana uporaba blagovnih znamk. Poleg nekaterih ostalih ukrepov grejo ti še posebej v nos tobačni industriji, ki je že lani pričela svoje lobistične dejavnosti. Argumente nasprotnikov zakona in svoje protiargumente pojasni Miha Lovše, podpredsednik Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo:

Izjava

Japan Tobacco International, Philip Morris International, British American Tobacco in Imperial Tobacco so se v zadnjem letu srečali z več kot 50 državnimi uradniki in funkcionarji ter političnimi strankami, med drugim tudi vladajočo SMC. Največ obiskov je po podatkih lobističnih stikov protikorupcijske komisije najti predvsem pri ministrstvu za finance, gospodarskem ministrstvu in finančni upravi. Plodna tla so lobisti našli predvsem na finančnem ministrstvu, ki je zakonu odreklo podporo in v veliki meri ponavljalo argumente tobačne industrije. Gospodarsko ministrstvo pa je tudi po koncu javne razprave in ob začetku medresorskega usklajevanja, ki je praviloma zaprto za javnost, o spremembah zakona obveščalo Trgovinsko zbornico Slovenije, ki je informacije nadalje pošiljala multinacionalnim tobačnim korporacijam. O pisni pritožbi zoper tovrsten vpliv današnji Offsajd zaključi Miha.

Izjava