Trenutno v Ljubljani poteka vsakoletni teden zadružništva.  Zadruge so se v nekaterih državah uveljavile kot resna alternativa klasičnim kapitalističnim podjetjem. Marsikdo verjetno pozna baskovsko zadrugo Mondragon. Ta zaposluje okoli 75 tisoč delavcev in letno ustvari 12 milijard evrov prihodkov. Z več kot 250-imi podjetji na področju financ, industrije in trgovine je največji med tako imenovanimi industrijskimi zadrugami in četrta največja industrijska korporacija v Španiji. Industrijske zadruge so med zadrugami v manjšini. Najpogostejše so v kmetijstvu in bančništvu. Po zadružnem principu na primer deluje ena največjih francoskih bank Crédit Agricole, ki se je tradicionalno usmerila v kreditiranje kmetov. Ta je bila ustanovljena kot zadruga, danes pa ima mešano latništvo. Je v lasti devetintridesetih lokalnih bank, te pa imajo skupaj skoraj sedem in pol milijonov delničarjev. Ti so hkrati lastniki in stranke banke.

Zadruge so kooperativne organizacijske oblike gospodarskih družb, kjer so sredstva za zadruge v kolektivni lasti. To pomeni, da so člani zadruge hkrati njeni lastniki in o njenih zadevah tudi skupaj demokratično odločajo. Rast sodobnih zadrug se je začela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, njihove korenine pa segajo v 19. stoletje. V teh klasičnih zadrugah so bili delavci ponavadi tudi lastniki zadruge. Danes se je razvilo več različnih oblik zadružništva, ki načelo kolektivnega lastništva razširjajo tudi na druga področja. Eno izmed takšnih področij je stanovanjska problematika, o čemer je tekla beseda na posvetu, ki je danes potekal na Fakulteti za aritekturo. Posvet predstavlja Mateja Kolarič, predsednica stanovanjske zadruge Zadrugator:

Izjava

Kot vsaka zadruga, tudi stanovanjska temelji na načelih prostovoljnega članstva, demokratičnega upravljanja in ekonomske participacije. Po svetu je razvitih več različnih modelov, od skupnostno naravnanih do individualiziranih, od lastniških do najemnih. V zadnjem času je največ zanimanja za najemni model, pri katerem so člani hkrati lastniki zadruge in prebivalci stavbe, ki je v lasti zadruge. Zadrugo  upravljajo po demokratičnem načelu 'en človek en glas'. Oblike stanovanjskega zadružništva pojasnjuje Mateja Kolarič:

Izjava

S stanovanjskimi zadrugami se ukvarjajo tudi na Fakulteti za arhitekturo. Danes prave najemniške zadruge nimamo. Vendar pa ideja kooperative pri reševanju stanovanjskega vprašanja pri nas ni nekaj novega. Pojasnjuje profesorica na Fakulteti za aritekturo Anja Planinšček:

Izjava

V Ljubljani obstaja več stanovanjskih objektov, kjer bi lahko uporabili princip stanovanjskega zadružništva. Z nekaterimi izmed teh so se ukvarjali tudi na Fakulteti za aritekturo. Govori Anja Planišček, mentorica projekta:

Izjava

Stanovanjske zadruge niso enake stanovanjskim blokom s skupnim lastništvom. Razlaga profesorica na Fakulteti za aritekturo Anja Planinščak:

Izjava

Trenutno zakonodaja ni naklonjena zadružnim stanovanjem. Do kakšnih sprememb bi moralo priti na področju stanovanjske zakonodaje, pojasnuje Mateja Kolarič:

Izjava

Pri ureditvi stanovanjskega zadružništva se lahko država zgleduje po drugih evropskih državah. Anja Planinščak razlaga švicarski model, ki so ga uporabili pri svojem projektu na Fakulteti za arhitekturo:

Izjava

Stanovanjske zadruge so trenutno ideja, ki še ni dobila širše podpore. Na poti jim stojijo ne zgolj neprijazna zakonodaja, ampak tudi miselne prepreke, ki zadruge povezujejo s socializmom. Za to, da bi se stanovanjske zadruge pri nas bolj razširile, bi vanje morali vključiti širši krog ljudi. Komentira Anja Planinčšek:

Izjava