Strategija razvoja lokalne samouprave do leta 2020

Slovenska vlada je sprejela strategijo razvoja lokalne samouprave do leta 2020, ki pa ni usklajena z združenji občin. Te vladini strategiji med drugim očitajo premajhno določnost glede ustanovitve pokrajin in decentralizacije države ter kršenje ustavnega koncepta lokalne samouprave.

V strategiji so posebej izpostavljene štiri mestne občine, ki ne izpolnjujejo zakonsko določenih kriterijev za mestno občino. To je, razumljivo, razburilo omenjene občine, to so Slovenj Gradec, Nova Gorica, Ptuj in Murska Sobota. Združenje občin vlado tudi poziva, naj se strategija opredeli do inštrumenta odpoklica župana z referendumom, kar trenutno manjka. Vlada je po sprejetju dokumenta zapisala, da ta “krepi lokalno samoupravo in daje več vpliva občanom na sprejemanje odločitev v njihovem okolju”. Kaj so predstavniki občin očitali strategiji glede decentralizacije, pove Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.

Izjava

Predstavniki občin so se obregnili tudi ob del, ki omenja, da določena mesta, ki so mestne občine, ne izpolnjujejo kriterijev za to. V strategiji je sicer predvidena opredelitev vloge, statusa in pristojnosti mestnih občin. Nadaljuje Andrej Čas, župan Mestne občine Slovenj Gradec, ki je ena izmed štirih mestnih občin, ki zakonsko opredeljenih kriterijev za tak status ne dosegajo.

Izjava

Glede kriterijev za status mestne občine spregovori tudi Robert Smrdelj.

Izjava

Pojasni tudi, kako bi morebitne spremembe statusa mestnih občin vplivale na črpanje evropskih kohezijskih sredstev.

Izjava

Predstavniki občin so zahtevali, naj strategijo razvoja lokalne samouprave sprejme Državni zbor. Vlada jo je kljub neusklajenosti z občinami sprejela sama. Smrdelj poda svoje mnenje glede morebitnega implicitnega namena strategije.

Izjava