Ta del dekline zgodbe je sranje
Na pustno soboto je v Zagrebu potekal protestni shod, v katerem so ženske, oblečene v kostume služabnic iz serije Deklina zgodba, opozarjale na nujnost ratifikacije Istanbulske konvencije na Hrvaškem. S shodom so protestnice želele opozoriti na nujnost ratifikacije Istanbulske konvencije, saj nasilje nad ženskami in število žensk, ki jih umorijo možje, partnerji ali bivši partnerji, iz leta v leto rasteta.
Istanbulska konvencija je konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Podpisovanje konvencije se je pričelo 11. maja 2011 v Istanbulu v Turčiji, do sedaj pa jo je podpisalo 45 držav in Evropska unija. 12. marca 2012 je Turčija postala prva država, ki je konvencijo tudi ratificirala, sledilo pa ji je še 20 držav, med njimi leta 2015 tudi Slovenija. Istanbulska konvencija je prvi pravno zavezujoč dokument, ki ustvarja celovit pravni okvir in pristop k boju proti nasilju nad ženskami. Osredotoča se na preprečevanje nasilja v družini, zaščito žrtev in pregon storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Poleg tega uvaja vrsto kaznivih dejanj, ki so značilna za nasilje nad ženskami. Države, ki ratificirajo Konvencijo, morajo kaznovati več kaznivih dejanj, vključno s psihološkim nasiljem, zalezovanjem, fizičnim nasiljem, spolnim nasiljem, prisilno poroko, pohabljanjem ženskih spolnih organov, prisilnim splavom in prisilno sterilizacijo. Konvencija vključuje tudi člen, ki se nanaša na zločine, storjene v imenu tako imenovanih "časti".
Konvencija pa vsebuje tudi definicijo spola, angleško gender, ki je opredeljen kot družbeno konstruirana vloga, vedenje, dejavnost in lastnosti, ki jih določena družba šteje za primerne za ženske in moške. In zaradi te definicije se je postopek ratifikacije v nekaterih državah zataknil, med drugim tudi v Bolgariji in na Hrvaškem, kjer je potekal protestni shod. Konzervativni aktivisti so v definiciji spola opazili grožnjo za tradicionalno družino ter oktobra lani organizirali tudi protest proti ratifikaciji konvencije.
O pomenu ratifikacije Istanbulske konvencije na Hrvaškem smo se za današnji Offsajd pogovarjali z Natašo Medved, izvršno direktorico Centra za ženske študije v Zagrebu, ki je bil tudi med organizatorji protestnega shoda v soboto.
Za začetek Nataša Medved pojasni, zakaj je potekal sobotni shod ter kdo so bili organizatorji in sodelujoči.
Na protestu so ženske, ki so žrtve nasilja, povedale svoje zgodbe, udeleženci pa so brali tudi odlomke iz Istanbulske konvencije, ki je po mnenju Nataše Medved v javnosti premalokrat obrazložena:
Hrvaška je podpisnica Istanbulske konvencije, a ženske na Hrvaškem še vedno čakajo na ratifikacijo, ki jih bo ščitila pred nasiljem in jim omogočila nemoteno izpeljavo pravnih postopkov proti napadalcem. A na žalost je na Hrvaškem v zadnjih letih vedno glasnejše mnenje konzervativnih desničarskih in katoliških skupin. Med drugim so hrvaški poslanci lani v Evropskem parlamentu podprli konzervativno pozicijo konzervativnih poslancev iz Madžarske in Poljske glede splava. Medved pojasni problematiko nerazumevanja besede spol, hrvaško rod, s strani konzervativnih gibanj:
Poleg tega konzervativne skupine konvencijo spodbijajo z argumentom, da promovira identitetne politike in bodo z ratifikacijo te prinesene tudi v šole. S takšnimi argumenti pa izpuščajo pomen konvencije, ki bi ga doprinesla k boju proti nasilju v družini. Več Nataša Medved:
Medved nadalje pojasni situacijo nasilja nad ženskami na Hrvaškem. Ženske, ki so bile žrtve nasilja, namreč vedno manj zaupajo inštitucijam, saj te ne ukrepajo ustrezno:
Problematika, s katero se srečujejo žrtve nasilja, pa je tudi nefinanciranje varnih hiš, kar je le eno izmed področij življenja žrtev, ki bi ga ratifikacija Istanbulske konvencije na Hrvaškem olajšala.
Nataša Medved s Centra za ženske študije v Zagrebu pojasni, da hrvaška zakonodaja ni pomanjkljiva in omejitev nasilja nad ženskami ne bi smela biti problematična. Kot problematično pa Medved opaža neizobraženost policije in ostalih represivnih organov.
Hrvaška vlada ratifikacijo obljublja že več let, premier Andrej Plenković pa zagotavlja, da bo konvencijo vlada ratificirala že v nekaj mesecih, a Nataša Medved o tej obljubi dvomi.
Konzervativne skupine, ki v današnjih dneh spodnašajo ratifikacijo Istanbulske konvencije, so iste skupine, ki so pred petimi leti na referendumu nasprotovale istospolnim porokam in širile nestrpnosti. Te skupine se opirajo na verske dogme in strah pred drugačnostjo ter zanikajo uradne statistike. Več Nataša Medved:
Kot že omenjeno, hrvaška politika tudi v evropskem parlamentu zavzema vedno bolj konzervativno pozicijo glede splava. Splav je na Hrvaškem trenutno legalen do 10. tedna nosečnosti, kasneje pa le v posebnih situacijah. Vprašanje splava pa bi bilo lažje reševati, če bi vlada ratificirala Istanbulsko konvencijo. Več Nataša Medved:
Kljub legalnosti splava je ta vedno manj dostopen. Večina bolnišnic splava ne izvaja zaradi ugovora vesti, med drugim tudi klinični center v Zagrebu.
Nataša Medved s Centra za ženske študije v Zagrebu za zaključek poudarja, da se bodo ženske na Hrvaškem za svoje pravice borile do konca.
Dodaj komentar
Komentiraj