Evropska komisija je po več letih premljevanja bruseljskega kolesja sprejela posebno označevanje izvora za izdelke, izvirajoče s palestinskih ozemelj, okupiranih vse od junija 1967. Natančneje odločitev zajema izdelke z okupiranih ozemelj Zahodnega brega, Golanske planote in vzhodnega Jeruzalema. Sama zakonodaja predpostavlja obvezno označevanje za kmetijske proizvode in kozmetiko, medtem ko za druge izdelke temelji na prostovoljni bazi. Četudi izraelska stran odločitev označuje za bojkot in neupravičen politični pritisk, Bruselj odločitev označuje za tehnikalijo oziroma upoštevanje obstoječih pravil o navajanju izvora izdelkov. Sama odločitev Evropske komisije ni revolucionarna, saj je isto zakonodajo sprejelo že več članic Evropske unije v svojih nacionalnih zakonodajah. Trgovinska izmenjava med Evropsko unijo in zasedenimi ozemlji je lani znašala okoli 154 milijonov evrov, medtem ko je izmenjava z Izraelom nanesla 30 milijard evrov. Odločitev Evropske komisije bo imela torej majhen učinek. Sočasno se porajajo vprašanja o dvoličnosti Bruslja glede informiranja o poreklu in nastanku izdelkov.

Po novem bodo izdelki z okupiranih ozemelj sicer označeni, odločitev o nakupu pa pade na potrošnika. Sprejem novega označevanja s strani Evropske komisije torej ne predstavlja pomembnejšega zasuka evropske politike do Izraela ali palestinskega vprašanja. Glede na obširno prisostvovanje Izraela pri vseevropskih projektih, kot primer lahko navedemo Horizon 2020, pri katerem so izraelska vojaška podjetja prejela več deset milijonov evrov evropskih subvencij, si od današnjega sklepa Evropske komisije ni obetati korenitejših zasukov.

V oddaji smo se pogovarjali z Nado Pretnar, aktivistko gibanja za pravice Palestincev - BDS Slovenija, ter kulturnikom Cirilom Horjakom, bolje poznanim kot dr. Horowitz.