Tihi trgovinski sporazum med Evropo in Japonsko

Tihi trgovinski sporazum med Evropo in Japonsko

Aktualno-politična novica
23. 7. 2018 - 17.00
 / OFFsajd

Prejšnji teden so predstavniki Evropske unije in Japonske v Tokiu podpisali enega največjih prostotrgovinskih sporazumov na svetu. Evropska unija in Japonska skupaj predstavljata tretjino svetovnega gospodarstva. Sporazum, ki bo začel veljati prihodnje leto, bo odpravil 99 odstotkov carin, ki trenutno obstajajo med evropskim in japonskim trgom, napoveduje pa se tudi sodelovanje na področju pravne ureditve. Glavne točke sporazuma predstavi Max Bank, strokovnjak za mednarodno trgovino pri nevladni organizaciji Lobby Control:

Izjava

Pomembna noviteta sporazuma z Japonsko je, da ga za razliko od sporazuma s Kanado CETA, ki je lani dvigal veliko prahu, ne bodo potrjevali parlamenti držav članic. Partner Japonske pri sporazumu je Evropska komisija, potrdil pa ga bo zgolj Evropski parlament. Razloži Andrej Gnezda iz organizacije Umanotera:

Izjava

Evropski pogajalci so se očitno nekaj naučili iz lanskoletnih zapletov pri sprejemanju CETE. Takrat je začetna zavrnitev sporazuma v Valonskem regionalnem parlamentu v Belgiji skoraj spodnesla sporazum s Kanado. Komisija je sporazum z Japonsko spisala tako, da potrditev v nacionalnih parlamentih ni potrebna. Najpomembnejša je izključitev mehanizma ali posebnega sodišča za razreševanje pritožb investitorjev IDSD ISDS ali ICS. To izhaja iz lanske sodbe Sodišča Evropske unije o sporazumu s Singapurjem:

Izjava

Dejstvo, da sporazum za svoje delovanje ne potrebuje privoljenja nacionalnih parlamentov, daje še toliko večjo moč novim skupnim evropsko-japonskim delovnim skupinam in komisijam. Kako bo potekalo usklajevanje skupne regulacije in deregulacije, razloži Gnezda:

Izjava

Kot pojasnjuje Max Bank, se pri teh mednarodnih odborih odpira veliko priložnosti za nepregleden vpliv korporacij:

Izjava

Pomembno področje, ki ni vključeno v sporazum, je vprašanje prometa z osebnimi podatki. Razlaga Bank:

Izjava

Ena glavnih in najbolj spornih točk večine prostotrgovinskih sporazumov je področje kmetijstva. V sporazumih s Kanado, ZDA in Južno Ameriko so Evropski pogajalci poskušali zaščiti evropske kmete. Tokrat so bile pogajalske pozicije obrnjene in eden glavnih ciljev Evropejcev je bila odprava visokih japonskih uvoznih tarif, ki na primer pri siru znašajo 40 odstotkov.

Izjava

V zameno za vstop na japonski prehrambni trg bo Evropa odprla svoj avtomobilski trg. To bi potencialno lahko pomenilo težave za slovensko gospodarstvo, kjer so podjetja, vezana na avtomobilsko industrijo, paradni konji našega izvoza. Priložnosti za prodor slovenskega kmetijstva na Japonsko so na drugi strani precej omejene. Nadaljuje Gnezda:

Izjava

Za Slovenijo pa je lahko sporazum z Japonsko problematičen tudi na področju voda. Kot pove Andrej Gnezda, je bila to ena glavnih pripomb, ki so jih v organizaciji Umanotera naslovili na vlado in državni zbor:

Izjava

Sporazum z Japonsko ima tudi pomembne geopolitične dimenzije. Razlaga Max Bank:

Izjava

Evropa in Japonska sta izkoristili poskus medsebojnega prostotrgovinskega sporazuma v svojih državah, da vzpostavita kontrast z novo ameriško protekcionistično držo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. OFFsajd zaključuje Max Bank:  

Izjava

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness