Transilvanske tribulacije
Romunski predsednik Klaus Iohannis je razburil duhove z izjavo, v kateri največjo opozicijsko Socialno demokratsko stranko obtožuje zarotniškega sodelovanja z Demokratsko zvezo Madžarov v Romuniji, krajše UDMR, s katero naj bi skušala “vrniti Transilvanijo Madžarski”. Predsednik s tem misli predlog zakona, ki bi madžarski manjšini v regiji Szeklerland prinesel več avtonomije in ga je spodnjemu domu v glasovanje predlagala UDMR. Romunska zakonodaja predvideva, da se v primeru, če spodnji dom o zakonu ne glasuje 45 dni po vložitvi predloga, ta tretira kot sprejet in pošlje v razpravo v zgornji dom, senat. Natanko to se je tudi zgodilo, nato je senat z devetimi glasovi za in stošestindvajsetimi proti predlog pričakovano zavrnil. Pri vsem skupaj je zanimivo, da je Iohannis zagato komentiral, šele ko se je ta zaključila. Situacijo pojasni Florin Poenaru, antropolog s Srednjeevropske univerze.
Szeklerland je madžarska enklava v Romuniji, kar tri četrtine izmed njenih okoli 800 tisoč prebivalcev namreč tvorijo etnični Madžari, ki pogosto niti ne govorijo romunsko. Poleg tega gre za eno najrevnejših regij, ki se že dolgo bori za neko vrsto avtonomije.
Interese manjšine zastopa stranka UDMR, ki podporo med volivci pogosto išče z zahtevami po avtonomiji. Te običajno sovpadajo s predvolilnimi kampanjami:
Zanimivo je tudi dejstvo, da lahko po zakonu iz leta 2011 etnični Madžari zaprosijo za madžarsko državljanstvo, kar jim seveda daje volilno pravico. To sicer velja za vse Madžare, ne glede na državo, v kateri bivajo. Zato tudi ni presenetljivo, da se za politični vpliv v regiji zavzema tudi dobro znani madžarski premier Viktor Orbán. A treba je poudariti, da ne gre za težnjo po širjenju ozemlja, kot pojasni Stefano Bottoni, profesor zgodovine na Univerzi v Firencah.
Transilvanija je bila Romuniji formalno priključena leta 1920 s trianonsko pogodbo, vendar je deklaracija o priključitvi nastala že dve leti pred tem. Prvega decembra 1918 je namreč skupščina delegatov etničnih Romunov Transilvanije in Madžarske razglasila združitev s Kraljevino Romunijo. O tem, da je dogodek za romunski narodni sentiment izjemno pomemben, priča tudi dejstvo, da je prvi december državni praznik. Lahko torej razumemo, da težnje Szeklerlanda po avtonomiji niso nekaj, kar bi oblast jemala zlahka, temveč jih želi v kali zatreti. Po drugi strani je bil Iohannis, sicer nemški Romun, izvoljen ravno s podporo madžarske manjšine, zato ima njegova izjava toliko večjo težo, sploh v luči prihajajočih predsedniških volitev:
Omenimo še, da je izjava še toliko manj presenetljiva v luči prihajajoče stote obletnice sklepa trianonske pogodbe četrtega junija. Sklepamo, da je pričujoča diplomatska zagata med Madžarsko in Romunijo resnično zgolj politične narave. Tudi sam Orbán se je odzval medlo, izrazil je zgolj presenečenje nad Iohannisovo izjavo in pozval k medsebojnemu spoštovanju med Romuni in tamkaj živečimi Madžari:
Pričujoča situacija torej ne obeta ničesar posebno pretresljivega v Transilvaniji. Grof Drakula lahko mirno nadaljuje svoj spanec. Lahko noč.
Dodaj komentar
Komentiraj