12. 3. 2018 - 17.00

Več partije, več države: a ne brez Šija

Audio file

Trinajsti Nacionalni ljudski kongres Ljudske republike Kitajske je na svoji prvi seji sprejel ustavne spremembe. S prek 2900 glasovi za in le dvema proti ter tremi vzdržanimi so delegati potrdili spremembe ustave iz leta 1982 in odpravili omejitve trajanja mandata predsednika republike. Aktualni predsednik Ši Džinping, ki je funkcijo prevzel leta 2013, bo tako lahko predsedniški stolček zasedal tudi po letu 2023. Takrat bi se mu iztekel drugi mandat in bi brez ustavnih sprememb moral predsedniško oblast predati nasledniku. Vendar bi ne glede na to še zmeraj lahko zasedal položaj generalnega sekretarja centralnega komiteja komunistične partije in položaj predsednika centralne vojaške komisije. Ti dve funkciji imata namreč neomejen mandat. A Ši Džinping si z zadnjimi spremembami ustave ni samo zagotovil neomejenega predsedniškega mandata, temveč je tudi sprovedel spremembe, ki nekatera pooblastila, do sedaj pod okriljem komunistične partije, prenaša na državo. Med drugim gre za ustanovitev Nacionalne nadzorne komisije, ki bo odgovarjala ljudskemu kongresu, in ne neposredno partiji. Ta bo zamenjala protikorupcijsko komisijo komunistične partije, prek katere je Ši Džinping zadnja leta obračunaval s koruptivnimi funkcionarji komunistične partije. Nova komisija ne bo imela pooblastil le za pregon članov partije, ampak vseh državnih uslužbencev, kar kljub prekrivanju ni nujno isto.

Spremembe kitajske ustave za začetek povzame Salvatore Babones, raziskovalec Kitajske s fakultete za humanistiko in družbene vede na Univerzi v Sydneyju.

Izjava

Poleg tega s spremembami ustave predsednik ustanavlja novo nadzorno komisijo za pregon korupcije v državnem aparatu, ki bo bližje vladi kot pa partiji. Njena pooblastila so nad pooblastili vrhovnega sodišča in generalnega državnega tožilca.

Izjava

Ši Džinping je prek partijske protikorupcijske komisije od leta 2013 tako ali drugače kaznoval več kot milijon javnih uslužbencev. Že pred Šijevim prevzemom oblasti konec leta 2012 so znotraj partije potekali frakcijski boji in protikorupcijske kampanje. V bolj znanem škandalu so obračunali z Bo Šilajem, nekdanjim voditeljem frakcije, osredinjene v provinci Chongqing. Ši je protikorupcijski boj in konsolidacijo oblasti nadaljeval, kot opiše Mitja Saje, profesor z Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti.

Izjava

Tudi Babones spremembe ustave umešča v kontekst Šijevega nadaljevanja konsolidacije državne oblasti.

Izjava

Kot poudarja Babones, je tovrstna koncentracija moči v rokah predsednika zgodovinsko gledano nekaj novega, pri tem pa je po njegovem mnenju Ši bolj uspešen, kot je bil pri svojih poskusih Mao Dzedong.

Izjava

Kot primer večjih pooblastil predsednika Babones navaja enotno zunanjo politiko, kakor se je pokazala na primer v pogajanjih z Združenimi državami Amerike glede pritiska na Severno Korejo.

Izjava

Prav zato, ker želi povečati moč predsedniške funkcije napram partijskim, a hkrati kot predsednik oblast obdržati, so za Šija spremembe ustave tako nujne, poudarja Babones.

Izjava

Če bi Ši nameraval kmalu zapustiti predsedniški stolček, bi lansko leto nominiral možne naslednike - a tega ni storil.

Izjava

Po mnenju Babonesa so delno že vidne posledice okrepljene birokracije kitajske države, ki bodo v prihodnje še bolj izrazite.

Izjava

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj