Vedno več nas je
Evropska zveza nacionalnih organizacij za delo z brezdomci, krajše FEANTSA, je prejšnji teden predstavila tretje poročilo o stanovanjski izključenosti. Poročilo ugotavlja, da ljudje v Evropi vse več izdatkov, v povprečju 40 odstotkov, namenijo za financiranje svojega bivanja. Velik del poročila je namenjen problematiki brezdomstva. Brezdomstvo je v porastu povsod v Evropi, razen na Finskem, kjer se je število brezdomnih oseb od leta 2009 znižalo za skoraj petino. Poročilo FEANTSA predstavlja, kako je mogoče brezdomstvo v celoti odpraviti, in izpostavi dobre prakse v posameznih evropskih državah. Poudarja, da je brezdomstvo v osnovi sicer res stanovanjsko vprašanje, vendar je treba na ta problem gledati širše. Države se morajo z brezdomstvom ne le soočati, ampak ga tudi preprečevati, kar je mogoče storiti le s sodelovanjem različnih državnih institucij. Slovenija v poročilu ni omenjena, eden od glavnih razlogov za to naj bi bilo pomanjkanje podatkov o stanju brezdomstva pri nas.
Katere so glavne ugotovitve poročila, pove Emma Nolan iz FEANTSE.
Ravno zaradi vse višjih stroškov bivanja se število brezdomcev po Evropi povečuje. Brezdomstvo je namreč v osnovi problem bivališča oziroma pomanjkanja bivališča. Razloge za porast brezdomstva je mogoče najti tudi v vse večjem številu migrantov, za katere države po prihodu v Evropo ne poskrbijo in ostanejo brez bivališča. Pove Nolan.
Kljub splošnemu povečanju števila brezdomcev obstajajo svetle izjeme, kot sta Norveška in Finska. Ti dve skandinavski državi sta se reševanja brezdomstva lotili sistematično in bili pri tem uspešni, pravi Nolan.
Finska je izboljšanje stanja dosegla z vladnim programom, ki temelji na doslednem upoštevanju principa Housing first. Njena politika torej sledi načelu, da lahko človek vse svoje ostale potrebe ustrezno zadovoljuje šele, ko biva v ustreznem bivališču. Nolan.
Kakšna pa je situacija v Sloveniji? Podatki za Slovenijo kažejo, da se število brezdomcev pri nas povečuje. Vendar Bojan Kuljanac iz društva Kralji ulice opozarja, da je treba biti pri številkah previden. Problem je namreč, da ...
Kuljanac izpostavlja tudi, da obstaja več kategorij brezdomcev in da zato na problem ni mogoče gledati enoznačno.
V Sloveniji po besedah Kuljanca potrebujemo več programov, ki bodo poskrbeli predvsem za starejše brezdomce, zagotavljali zaposlitve in stanovanja. Pri tem bi sledili iniciativi Housing first.
Iz omenjenega poročila FEANTSE izhaja, da so se s problematiko brezdomstva najbolje spopadle države, ki so sprejele učinkovit načrt. V Sloveniji se sicer za razne programe namenja vse več sredstev, vendar je delovanje razpršeno. Kuljanac:
Miselnost v Sloveniji se spreminja, vendar pa je brezdomstvo sistemski problem, ki ne nastane od danes na jutri. Več Kuljanac:
Da je ključna sprememba mišljenja, se strinja tudi Nolan.
Ravno zavedanja, da pri brezdomcih ne gre za kriminalce, v nekaterih državah manjka. Poročilo izpostavlja tudi problematiko kriminalizacije brezdomstva in Homeless Bill of Rights ali Listino temeljnih pravic brezdomcev. To so podpisala tudi slovenska mesta Maribor, Slovenj Gradec, Kranj in Murska Sobota.
Z željo, da bi se statistika in predvsem reševanje perečega problema brezdomstva začela reševati na ravni Evropske unije, današnji Offsajd sklene Nolan.
Dodaj komentar
Komentiraj