Vizjakove mokre sanje Mokrice
Projekt izgradnje hidroelektrarne Mokrice, zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, se je precej zataknil pred slabima dvema letoma, ko je upravno sodišče odpravilo okoljevarstveno soglasje in s tem preprečilo tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Postopek je vrnilo na Agencijo Republike Slovenije za okolje, krajše ARSO, postopek pa še vedno poteka. Vlada se je kljub temu odločila, da se mora gradnja hidroelektrarne Mokrice začeti čim prej, po možnosti še letos. Na podlagi tretjega protikoronskega zakona je lani poleti napravila seznam pomembnih investicij, med katerimi je tudi hidroelektrarna Mokrice. Gradi jo sicer podjetje Hidroelektrarne na spodnji Savi, družba slovenske elektroenergetske skupine GEN energija, ki je v 100-odstotni državni lasti. V začetku decembra je vlada s posebnim pravnim aktom omogočila, da bi se postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja kljub temu nadaljeval. V skupini GEN energija sedaj upajo, da bodo gradbeno dovoljenje dobili že do marca. Temu močno nasprotujejo v Društvu za preučevanje rib Slovenije, ki je proti odločbi vlade v tem primeru vložilo tožbo na upravno sodišče. Nadaljuje predsednica društva Andreja Slameršek.
Prav tožba Društva za preučevanje rib Slovenije je bila razlog, zakaj je upravno sodišče leta 2019 razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje za hidroelektrarno Mokrice. O dogajanju pred dvema letoma Slameršek.
Po tem, ko se je pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja močno zapletlo, je vlada začela iskati nove poti, kako vendarle doseči, da bi se gradnja lahko začela.
V začetku decembra je vlada sprejela odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice. Postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja ARSO sicer še poteka.
Postopek prevlade sicer ni ravno običajen pravni postopek.
V Društvu za preučevanje rib Slovenije menijo tudi, da država s svojim ravnanjem krši evropsko zakonodajo. Menijo namreč, da bi morala postopek prevlade prijaviti Evropski komisiji.
Ko bo hidroelektrana Mokrice zgrajena, bo lahko zagotavljala 131 gigavatnih ur ali približno en odstotek električne energije, ki jo letno porabimo v Sloveniji. A vse elektrarne niso enakovredne. Hidroenergija spada med nizkoogljične in obnovljive vire energije. Z gradnjo hidroelektrarne poskuša Slovenija doseči zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in zadostiti usmeritve mednarodnih zvez glede deleža obnovljivih virov energije. Za razliko od sončnih ali vetrnih elektrarn pa so hidroelektrane pripravne tudi zaradi tega, ker se lahko prilagajajo obremenitvam v omrežju. Elektriko torej proizvajajo takrat, ko je resnično potrebna, akumulacijsko jezero pa lahko služi tudi za shrambo energije. Poleg tega si lokalne občine gradnjo hidroelektrarne želijo tudi zato, ker bi njen jez prispeval k omejevanju poplav. Slameršek meni, da bi morala država za protipoplavno varnost prebivalcev v krajih ob spodnji Savi poskrbeti na drugačen način – z gradnjo nasipov.
Slameršek meni, da uvajanje ukrepov, ki bi ohranili vodne habitate, ob gradnji jezu in elektrane ni mogoče.
Ne le naša država, tudi Evropa kot celota je v hidroelektranah našla vsaj del odgovora, kako doseči zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije. Ti viri so v Sloveniji sicer v veliki meri izkoriščeni. Država poskuša sedaj z dokončanjem elektrarn na spodnji Savi, pa tudi s še številnejšimi elektrnami na srednji Savi in potencialno na Muri, povsem izkoristiti vodne vire, ki danes v Sloveniji že zagotavljajo okoli tretjino elektrike. V prihodnosti bodo akumulacijska jezera služila tudi kot baterije, saj bo prilagajanje proizvodnje elektrike trenutnim potrebam, ko bodo vse več energije proizvedle od vremena odvisne sončne in vetrne elektrarne, postalo vedno večji izziv. Gre zgolj za enega izmed primerov, kako se v sledenju sicer dekorativno okoljevarstvenega cilja zmanjševanja toplogrednih plinov pozablja na naravne habitate. Ob tem se velja spomniti tudi na nizek potencial vodne energije na spodnji Savi. Poleg tega, da ima skupina GEN energija v lasti pet hiroelektrarn na tem delu reke, si lasti še slovensko polovico krške nuklearke v njeni bližini. Poleti, ko je vodostaj nizek, njihova skupna moč ne zadošča niti za to, da bi napajale glavne reaktorske črpalke v nuklearki.
OFFsajd sta spisala Gal in vajenka Urša.
Dodaj komentar
Komentiraj