Vohljači, vohljači, vohljači
V današnjem Offsajdu se posvečamo trendom zaostrovanja zakonodaje v Evropski uniji o pooblastilih organov pregona za dostopanje do osebnih podatkov preko interneta. Zakonodaje v tej smeri sprejemajo posamezne nacionalne države. V Nemčiji je na primer v javnosti več takšnih zakonskih predlogov, v Združenem kraljestvu pa je bil sprejet zakon o preiskovalnih pooblastilih. Nasprotovanje slednjemu je zaradi njegovega grobega posega v zasebnost prebivalcev poleg vrste civilnih organizacij izrazil tudi posebni poročevalec Združenih narodov za zasebnost.
Težnje po lajšanju dostopa organov pregona do elektronskih podatkov pa se pojavljajo tudi na skupni evropski ravni. Slovaška je kot predsedujoča Evropskemu svetu države članice pozvala k poročanju o tem, kako se spopadajo s kriptiranimi podatki med kriminalističnimi preiskavami. Pet držav je v odgovorih izrazilo željo po skupni evropski zakonodaji, ki bi olajševala dostop do kriptiranih podatkov. Več pove Matthias Monroy s časopisa Burgerrechte und Polizei:
Dostop do podatkov o uporabniku lahko kriminalisti v večini evropskih držav s sodnim nalogom od ponudnikov internetnih storitev zahtevajo že sedaj. Vendar se zaplete, kadar je ponudnik nastanjen v tujini. Kako bi se zakonsko olajšalo dostop do podatkov, razloži Monroy.
Nemčija je v odgovoru Slovaški sicer nasprotovala slabljenju ali prepovedi enkripcije. Hkrati pa je nemški notranji minister Thomas de Maiziere skupaj s francoskim kolegom Bernardom Cazeneuvom na Evropsko komisijo naslovil pismo s pozivom, naj olajša dostop za preiskave ob sumu terorizma. Monroy meni, da gre za razkol med nemškimi oblastmi, kateri predlog podpreti.
Pred takšnimi trojanskimi konji se posameznik težko zavaruje. Vendar jih tudi oblastem ni lahko množično nameščati, razloži Monroy.
Nemčija spreminja tudi svojo nacionalno zakonodajo. Trenutno je v javnosti predlog, ki bi med drugim zmanjšal pristojnosti državne Komisije za varstvo podatkov.
V Združenem kraljestvu je nova zakonodaja na tem področju že sprejeta. V ponedeljek je angleška kraljica podpisala zakon o preiskovalnih pooblastilih, poimenovan tudi Snoopers’ Charter, s čimer je zakon stopil v veljavo, večina odločb pa se bo pričela izvajati 1. januarja 2017. Zakon uvaja hranjenje podatkov o internetni dejavnosti uporabnikov do 12 mesecev. Za dostop do njih ne bo več potrebno pridobiti sodnega naloga. Zadostovala bo odobritev v ta namen ustanovljenega telesa komisarjev za preiskovalna pooblastila. Člane tega izmed sodnikov višjega sodišča imenuje premier. Več pove Anže Jesenik s Piratske stranke.
Ti podatki bi bili dostopni iz ene baze. Centraliziran sistem baze podatkov v primeru hekerskih napadov predstavlja toliko večjo grožnjo.
Poleg tega organom pregona dovoljuje, da nad državljani uporabljajo prisluškovalne in vohunske tehnike, tokrat s sodno odredbo. Glavni cilj zakona naj bi bil boljši nadzor nad terorističnimi dejavnostmi. V ta namen bo v primeru suma terorističnih dejavnosti z odredbo zunanjega ministra dovoljen tudi vdor v naprave v tujini.
V Sloveniji so osebni podatki posameznikov oziroma fizičnih oseb razmeroma dobro varovani. Policija lahko do podatkov o zgodovini brskanja in sami aktivnosti na spletu dostopa le s sodno odredbo.
Offsajd sta pripravili vajenka Rina in Zala.
Dodaj komentar
Komentiraj