Vse za manj migrantov

Vse za manj migrantov

Aktualno-politična novica
19. 3. 2018 - 17.00
 / OFFsajd

Evropska komisija je nedavno razglasila, da v okviru sporazuma med Evropsko unijo in Turčijo o zadrževanju migrantov sprošča drugi paket finančne pomoči Turčiji. Prvotni dogovor je bil sklenjen marca 2016, kmalu zatem pa je Turčija začela prejemati prve 3 milijarde evrov. Turčija naj bi zdaj prejela naslednje 3 milijarde evrov: ena milijarda bo izplačana iz evropskega proračuna, drugi dve direktno iz prispevkov članic. Turčija bo tako, kljub napetim odnosom z Evropsko unijo, prejela nove 3 milijarde evrov, namenjene izpolnjevanju tega dogovora. Takratni dogovor je bil sicer sklenjen pod pogojem, da bo Turčija napredovala v pogovorih o pridružitvi Evropski uniji in da bo pridobivanje evropskih viz za Turke olajšano, kar se v sedanjih napetih odnosih ni zgodilo. Dogovor izpred dveh let je predvsem predpisoval, da naj Turčija vse migrante, ki bi želeli pot nadaljevati po balkanski poti, zadržuje znotraj svojih meja in da sprejema migrante, ki jih Evropska unija zavrne. Migrant, ki želi priti v Evropo, lahko prečka turško-grško mejo le v primeru, da Evropska unija izžene drugega migranta nazaj v Turčijo. Število vstopov v Evropsko unijo se je tako drastično zmanjšalo, zaradi česar Evropska unija nadaljuje izvajanje dogovora s Turčijo. V primerjavi z letom 2014 - letom pred začetkom begunske krize - se je število prispelih migrantov zmanjšalo za 30 odstotkov. Poleg denarnih nakazil je Evropska komisija predlagala tudi spremembe v pridobivanju viz. Po tem predlogu bi bilo državljanom države, ki ne želi sprejeti svojih vrnjenih migrantov, mnogo težje pridobiti vizo. V današnjem Offsajdu bomo govorili o vplivu dogovora med Evropsko unijo in Turčijo na stanje v grških zbirnih centrih, sploh na grških otokih, financiranju dogovora in potrebnih nadaljnjih korakih.

Evropski poslanec Ivo Vajgl komentira dosedanje težave s financiranjem in vprašanje podaljševanja dogovora s Turčijo, ki jo EU dolži slabšanja stanja človekovih pravic.

izjava

Podobno je temo kršenja človekovih pravic komentiral komisar za migracije Dimitris Avramopoulos, ko je članice pozval, naj s plačilom 2 milijard podprejo ta dogovor kljub vedno pogostejšim kršitvam človekovih pravic pod oblastjo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Na isti dan je Evropsko računsko sodišče ocenilo, da je 9 milijard evrov, ki jih je Evropska unija vložila v izboljševanje demokratičnih standardov in vladavine prava, imelo omejen in nezadosten učinek na stanje demokracije v Turčiji.

Anis Cassar, predstavnik Evropske pisarne za podporo azilu,  predstavi v katere projekte v Turčiji je Evropska unija vložila prve 3 milijarde evropskih sredstev.

izjava

Denar je torej namenjen predvsem prehranjevanju, izobraževanju in nastanitvi migrantov, med drugim za izobrazbo pol milijona sirskih otrok. V Turčiji se sicer nahaja približno 3,5 milijona sirskih migrantov. Del denarja iz tokratnega obroka bo namenjen poklicnemu izobraževanju, kariernemu preusmerjanju in pomoči pri iskanju službe. Do sedaj so bili izobraževalni projekti, v katere je Evropska unija vložila evropski denar, namenjeni osnovnošolcem in srednješolcem.

Cilj prvotnega dogovora in preselitvene sheme znotraj dogovora je bil tudi razbremeniti Grčijo. Evropska komisija tako sicer ponosno poudarja, da se je število migrantov v EU občutno zmanjšalo, vendar tega grški otoki niso občutili. Število novo prispelih migrantov sicer celokupno upada, vendar na otokih ostaja veliko število ljudi, ki čakajo na odločitev o njihovi prošnji za azil. V drugi polovici leta 2017 se je število migrantov, ki so prišli na otoke, celo podvojilo. V prvi polovici leta jih je prispelo 9 tisoč, v drugi pa 20 tisoč.  

Anis Cassar, predstavnik Evropske pisarne za podporo azilu,  pojasni delovanje preselitvene sheme Evropske unije, po kateri so begunce preseljevali iz Grčije v druge članice, ki so jih bile pripravljene sprejeti.

izjava

V dveh letih je bilo iz celinske Grčije in Italije v večino drugih članic preseljenih 34 tisoč migrantov oziroma 96 odstotkov tistih, ki so pridobili azil. V trenutno pripravljeni shemi preseljevanja, ki predvideva preselitev 50.000 migrantov iz Grčije in Italije, je 19 članic obljubilo, da bodo sprejeli 40.000 migrantov. Med temi devetnajstimi državami seveda ni Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske, ki niso prek sheme preseljevanja sprejele še nobenega migranta. Določilo, da se migrante v Evropsko unijo preseljuje iz bolj urejenih zbirnih centrov v notranjosti Grčije in ne iz prenaseljenih centrov z Egejskih otokov, je del dogovora med Evropsko unijo in Turčijo. Evropska komisija danes žal ni bila dosegljiva za pojasnilo tega določila. 

Evropska komisija je sicer ob sprostitvi 3 milijard tudi okrcala Grčijo, da mora pospešiti postopke vračanja migrantov v Turčijo, med drugih tudi s spremembo zakonodaje. Poleg tega morajo poskrbeti za primerne nastanitvene pogoje v zbirnih centrih. V grških zbirnih centrih je namreč včasih tudi po dvakrat več migrantov, kot bi jih v stavbi moralo biti.

Anis Cassar ocenjuje delovanje grških oblasti v luči okoliščin, ki vplivajo na hitrost reševanja postopkov.  

izjava

Anis Cassar pojasni, kako naj bi uvedba operativnega sodelovanja z Evropsko pisarno za podporo azilu pripomogla k pospešitvi postopkov.

izjava

Za zaključek Offsajda Gerald Knaus iz možganskega trusta Evropska iniciativa za stabilnost komentira, kje ležijo napake grške vlade in Evropske unije.

izjava

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness