V Kranju je odpoved pogodbe o zaposlitvi podalo 23 od 34 splošnih zdravnikov zaposlenih v tamkajšnjem zdravstvenem zavodu. Razlog za to kolektivno akcijo je uresničitev napovedi zdravnikov, da bodo začeli s prvim aprilom podajati odpovedi pogodb v primeru, če vlada in pristojne institucije ne začnejo urejati problematike preobremenjenosti ambulant splošne medicine.

Zadnja ureditev standardov in normativov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali krajše ZZZS namreč še povečuje obremenjenost splošnih zdravnikov in zvišuje pogoje za nesprejemanje novih pacientov. Do marca je namreč veljala ureditev, ki je zdravnike vezala zdravnike k izpolnjevanju povprečja na slovenski ravni, nova uredba pa obveznost glavarinskega količnika vezala na povprečje v izpostavi. Posledično se je dvignil obvezni glavarinski količnik za določene zdravstvene zavode glede na prejšnjo uredbo.

Povprečno za Slovenijo velja glavarinski količnik 2400, vendar pa je povprečni količnik na izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Kranju 2650, kar pomeni, da je minimalna obveznost kranjskih zdravnikov deset odstotkov višja glede na povprečje v državi. Nova ureditev, ki jo je sprejel letošnjega marca Zavod za zdravstveno zavarovanje, je tako na določenih zavodih dodatno obremenila že preobremenjene splošne ambulante. Več pojasni Jože Veternik, direktor javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske.

Izjava.

Opomniti je treba, da količnik ni enako pacient. Glavarinski količnik je rezultat izračuna, ki vzame v zakup starost občana, na podlagi katere se izračuna predvidena pogostost obiskov ambulante.

Izjava.

Grožnje z odpovedjo pogodb o zaposlitvi so se pojavile tudi v drugih zdravstvenih zavodih, kjer se je glavarinski količnik povečal za splošne zdravnike. Tako so zdravniki v Celju že napovedali, da bodo v primeru nerazrešene situacije tudi sami dali odpovedi pogodb prvega maja. Vstajo so napovedali še v Mariboru in na Ptuju, kjer pa so odpovedi pogodb napovedali za prvi junij, če se ureditev razmer ne premakne v smeri proti razbremenitvi splošnih ambulant.

Izjava.

Povod za uresničitev groženj zdravnikov je bila tako ZZZS-jeva sprememba ureditve zavračanj novih pacientov. Ta je ponovno uvedel ureditev, s katero za zdravnike velja izpolnjevanje povprečja količnikov glede na izpostavo in ne več glede na celotno državo. Združenje zdravstvenih zavodov je na splošni dogovor podalo aneks, da se še naprej upošteva državno povprečje, ki pa ga je ZZZS zavrnil. Več pojasni Marjan Pintar, direktor omenjenga združenja.

Izjava.

Modra knjiga o zdravstvu, ki so jo izpogajali sindikati in vlada, sicer predvideva postopno znižanje minimalnega glavarinskga količnika na 1500 do leta 2024. Če bi ministrstvo želelo doseči tak cilj, bi potrebovali 673 novih zdravnikov. Da so te projekcije utopične, potrjuje cilj, ki je predvideval zmanjšanje količnika do letos na 1895, za kar pa bi potrebovali 292 novih zdravnikov.

Izjava.

V občini Kranj so že poslali na pristojne institucije pozive k ureditvi razmer in upajo na razrešitev razmer do 1. junija, ko se izteče odpovedni rok zdravnikov. Več podžupan Mestne občine Kranj Robert Nograšek.

Izjava.

V primeru nerazrešenih pogajanj med deležniki v splošni medicini in uresničitvi groženj 23 kranjskih splošnih zdravnikov bi brez svojega zdravnika ostalo več kot 40.00 občanov. V upanju, da odpovedi pogodb kranjskih zdravnikov niso začetek konca javnega splošnega zdravstva v Sloveniji, OFFsajd zaključuje Veternik.

Izjava.

Odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na novinarska vprašanja:

1.) Zdravniki v Kranju naj bi odstopili tudi zaradi preobremenitev, ki so rezultat pristikov s strani ZZZS. Lahko prosim pojasnite te očitke?

2.) ZZZS naj bi tudi nasprotoval predlogu Združenja zdravstvenih domov glede pogoje za odklanjanje bolnikov. Kakšni so trenutno ti pogoji? Koliko zdravnikov primanjkuje v slovenskem zdravstvu na področju družinske medicine?

3.) Med deležniki, naj bi potekali tudi pogovori glede reševanja problematike. Ali je ZZZS vključen v ta pogajanja?

 

"Spoštovani,



trenutno vam lahko posredujemo le naslednje pisno in celovito pojasnilo

(brez ustne izjave):



Uvodoma vam za vašo boljšo informiranost posredujemo informacijo o

spremembah na področju ureditve upravičenega odklanjanja zavarovanih oseb

pri družinskemu zdravniku. Sredi leta 2017 je bilo na podlagi sporazuma med

Vlado RS in sindikatom FIDES uvedeno spremljanje obremenjenosti družinskih

zdravnikov zgolj še na ravni slovenskega povprečja (in ne več na ravni 55

izpostav ZZZS, kot je to veljalo še do sredine leta 2017, ko je lahko

zdravnik odklonil izbiro zavarovane osebe, če je za 10% presegal povprečno

število količnikov iz glavarine na zdravnika v svoji dejavnosti na območju

izpostave ZZZS, kjer ima izvajalec sedež dejavnosti). To pa je v praksi

povzročilo številnim zavarovanim osebam precej težav in poslabšalo njihovo

dostopnost do družinskega zdravnika v lastnem kraju. Tako se je v praksi

zgodilo (npr. v Kranju, Celju, Mariboru...), da je bilo znotraj posamezne

izpostave ZZZS (ožjega teritorialnega območja) več zdravnikov, ki so

presegali slovensko povprečje in so zato lahko upravičeno odklonili

zavarovano osebo. Takšna ureditev tako žal ni zagotavljala več geografsko

enakomerne dostopnosti do ambulant družinske medicine na področju cele

Slovenije. Zavarovanim osebam, ki so se želele opredeliti na področju

izpostav, kjer je bilo že preseženo slovensko povprečje, je bila močno

otežena izbira izbranega zdravnika. Zato je Vlada RS na predlog Ministrstva

za zdravje s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019 določila, da je po

novem kriterij za zavračanje zavarovanih oseb pri opredeljevanju preseganje

povprečja v izpostavi. Pretekla ureditev, ki je bila na podlagi dogovora

med sindikatom Fides in Vlado RS uvedena jeseni leta 2017, je bila torej

manj ugodna za zavarovance in bolj za zdravnike - glejte tudi statistične

podatke v zvezi s tem v nadaljevanju:



- 1.) ureditev pred letom 2017 - kriterij za zavračanje: 10% preseganje

povprečnega števila količnikov iz glavarine na zdravnika v svoji dejavnosti

na območju izpostave ZZZS, kjer ima izvajalec sedež dejavnosti:



V letu 2016 je bilo 870 oziroma 65% zdravnikov v splošnih ambulantah,

otroških in šolskih dispanzerjih, ki so si jih lahko zavarovane osebe

skladno s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto  2016 izbrale, ker ti

zdravniki še niso za 10% presegli povprečno število količnikov iz glavarine

na zdravnika v svoji dejavnosti na območju izpostave ZZZS, kjer ima

izvajalec sedež dejavnosti.



- 2.) ureditev od jeseni 2017 do leta 2019 (na podlagi sporazuma med

Fidesom in Vlado RS) - kriterij za zavračanje: preseganje slovenskega

povprečja števila količnikov iz glavarine na zdravnika v svoji dejavnosti:



Januarja 2018 571 oziroma 42% zdravnikov v splošnih ambulantah, otroških in

šolskih dispanzerjih še ni preseglo obremenitev slovenskega povprečja in so

si jih lahko zavarovane osebe zato lahko izbrale.



- 3.) ureditev od marca 2019 dalje - kriterij za zavračanje: preseganje

povprečja povprečja števila količnikov iz glavarine na zdravnika v svoji

specialnosti v izpostavi:



Marca 2019 741 zdravnikov oziroma 49% zdravnikov v splošnih ambulantah,

otroških in šolskih dispanzerjih še ni preseglo obremenitev slovenskega

povprečja in so si jih lahko zavarovane osebe zato lahko izbrale, vendar pa

je od teh 108 oz. 7% takih, da dosegajo natanko 100% povprečje v izpostavi,

kar pomeni, da bodo v kratkem izpolnili pogoje za zavračanje pacinetov.



Glede na navedeno je Upravni odbor ZZZS sprejel sklep, da ne soglaša s

predlogom Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2019, ki ga

je nedavno predlagalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. ZZZS namreč

ugotavlja, da bi ciljni normativ 1.895 glavarinskih količnikov na 1 tim

družinske medicine v letu 2019 zahteval dodatnih 292 ambulant družinske

medicine, kar predstavlja 25% povečanje. Glede na razmere na trgu dela, ni

realno pričakovati, da bi izvajalci lahko na novo zaposlili tako veliko

število zdravnikov (292). ZZZS zato meni, da bi lahko sprejem predloga

Aneksa št. 1 lahko povzročil ovire oziroma težave zavarovanim osebam pri

uveljavljanju pravic do zdravstvenih storitev, ki smo jih zaznali že v letu

2017 in 2018. ZZZS meni, da je potrebno časovnico uveljavitve končnega

ciljnega normativa (t.j. 1.500 glavarinskih količnikov/tim, kar zahteva

dodatnih 674 družinskih zdravnikov oz. ambulant, kar predstavlja 58%

povečanje) prilagoditi možnostim dejanske zaposlitve novih zdravnikov, pri

čemer naj se širitve programa prioritetno zagotovijo na območjih, kjer so

obremenitve zdravnikov največje.



Nadalje poudarjamo, da ZZZS meni, da je moč razbremenitev družinskih

zdravnikov doseči le z ukrepi širitve mreže družinskih ambulant z dodatnimi

timi, z ukrepi , ki se nanašajo na zmanjšanje administrativnih bremen ter z

nekaterimi spremembami obstoječega obračunskega modela, ki bi spodbujal

zaposlovanje novih družinskih zdravnikov pri izvajalcih. Tako se je število

splošnih ambulant v zadnjih 5 letih povečalo za 66, za kar na letni ravni

namenjamo iz zdravstvenega zavarovanja dodatnih 8,7 milijona evrov. Žal pa

je na lanskem razpisu ostalo neoddanih še 16,2 timov splošne medicine, ker

izvajalci niso uspeli zaposliti dodatnih zdravnikov.  Zato ZZZS načrtuje

tudi v letu 2019 nadaljnje širitve mreže splošnih ambulant, in sicer

skladno z novimi specializanti, ki bodo v letu 2019 predvidoma zaključili

specializacijo, za 32 timov oziroma ambulant, za kar bo ZZZS zagotovil

dodatne 4,2 milijona evrov – spodaj je razviden razdelilnik širitve mreže

ambulant splošne medicine v letu 2019 (po izpostavah oziroma zdravstvenih

domovih):



    Splošna                |                    |  32,0 |  timo  

    ambulanta/družinska    |                    |  0    |  v     

    medicina               |                    |       |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

    od tega:               |  Celje-sedež       |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Slovenske Konjice |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Šentjur           |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Koper-sedež       |  2,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Krško-sedež       |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Sevnica           |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Kranj-sedež       |  3,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Radovljica        |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Škofja Loka       |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Tržič             |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Ljubljana-sedež   |  5,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Cerknica          |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Domžale           |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Grosuplje         |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Logatec           |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Ribnica           |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Vrhnika           |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Zagorje           |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Ptuj              |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Slovenska         |  1,00 |        

                           |  Bistrica          |       |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Nova Gorica       |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Novo mesto        |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Črnomelj          |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Mozirje           |  1,00 |        

  -------------------------+--------------------+-------+------- 

                           |  Velenje           |  1,00 |        









Zaradi  teh  širitev  se  bo  nekoliko znižala tudi povprečna obremenjenost

splošnih    zdravnikov   po  vsej  Sloveniji,  vendar  pa  bo  za  bistveno

izboljšanje na tem področju potrebno ustrezneje načrtovati in povečati vpis

na Medicinsko fakulteto ter nato tudi ustrezneje načrtovati javni razpis za

specializacije  ter  promovirati  poklic družinskega zdravnika. ZZZS je bil

namreč  lani pripravljen plačati dodatnih 16 timov splošne medicine, vendar

pa  izobraževalni  sistem  ni  sledil  tem  dodatnim  potrebam. Ni pa možno

obremenjenosti  družinskih zdravnikov reševati z odklanjanjem pacientov ali

polnim  financiranjem  ambulant npr. pri 1.895 glavarinskih količnikov, kar

pomeni  v  povprečju  355 pacientov manj na 1 družinskega zdravnika, kot to

pričakujejo nekateri zdravniki, saj bi to pomenilo, da bi lahko ostalo brez

družinskega  zdravnika  in  s  tem  brez zdravstvene in socialne varnosti v

Sloveniji  325.000  odraslih  oseb. Takšna pričakovanja so povsem nerealna.



ZZZS  se  strinja  s  predstavniki  družinske medicine, da obstajajo težave

zaradi  preobremenjenosti  družinskih  zdravnikov,  ki  so  na  eni  strani

posledica  povečevanja  števila  prebivalcev in staranja prebivalcev ter na

drugi  strani  neustreznega  načrtovanja  kadrov  v  preteklosti, zato ZZZS

sodeluje   tako  v  delovnih  skupinah  Ministrstva  za  zdravje  kot  tudi

samostojno   s   Koordinativnim   telesom   družinske   medicine  ter  išče

najprimernejše  rešitve.  Tiste  rešitve,  ki  so  delno  ali  v  celoti  v

pristojnosti  ZZZS,  gredo  zlasti  v smeri 1.) financiranja dodatnih novih

družinskih ambulant skladno z razpoložljivimi novimi zdravniki, 2.) v smeri

administrativnih   razbremenitev   (pri   administraciji   izbire  osebnega

zdravnika,  napotovanja  in  e-napotnicah,  pravice  do  potnih stroškov in

nenujnih  reševalnih  prevozov ter predpisovanju medicinskih pripomočkov in

bolniškega  staleža),  ter  3.)  v smeri posodobitve obračunskega modela za

družinsko medicino, ki bi spodbujal zaposlovanje mladih zdravnikov.



Iz teh razlogov je ZZZS prednostno pripravil tudi nov predlog financiranja

družinske medicine z namenom uresničitve naslednjih dveh ključnih ciljev:



1.      zmanjšati   oziroma   bolj   enakomerno  porazdeliti  obremenjenost

  zdravnikov (število opredeljenih oseb oziroma glavarinskih količnikov) in



2.      plačati vse dejanske time v sistemu in zagotoviti pokrivanje stroškov

  za vsak nov tim, ki vstopi v sistem – vključno z referenčno ambulanto.



Za  novo  vključene  time  na  podlagi  razpisa ZZZS (od vključno leta 2018

  dalje) bi bilo zagotovljeno 4-letno plačilo v pavšalu v višini 80% zneska

  celotne  kalkulacije  splošne  ambulante  oziroma  otroškega  in šolskega

  dispanzerja  (ne  le  glavarine, tako kot velja danes). Tako bi se zvišal

  obseg  pavšalnih  sredstev za nov tim in podaljšalo obdobje, v katerem se

  pričakuje  pridobitev  polnega števila opredeljenih oseb, iz 2 na 4 leta.

  Izvajalec,   pri  katerem  se  vključi  nov  tim,  bi  imel  zagotovljeno

  pokrivanje  stroškov  novega  tima.  Z  vključevanjem  novih  timov bi se

  zniževalo  povprečno  število  glavarinskih  količnikov  na  zdravnika  v

  Sloveniji  in  približevalo  ciljnemu  normativu  (sedaj zapisanem v t.i.

  modri  knjigi). Če bi se v mrežo vsako leto vključilo 50 novih zdravnikov

  (brez  upokojitev),  bi  v  prihodnjih 12 letih predvidoma dosegli ciljne

  povprečne  glavarinske  količnike  na  1  družinskega  zdravnika  - 1.500

  glavarinskih  količnikov  (kar  zahteva povečanje števila ambulant za 650

  oz.  za  55% glede na trenutno stanje). Nadalje ZZZS predlaga, da na novo

  vključeni  timi  v  začetnem  4-letnem  obdobju ne bi vplivali na izračun

  indeksa glavarine pri izvajalcu, s čimer se zneski glavarine za obstoječe

  time  pri  izvajalcu ne bi zmanjšali zaradi novo vključenega tima, kot to

  velja  danes. Opredeljene osebe za novo vključenega zdravnika v sistem pa

  bi  se  štele  za  izračun  indeksa glavarine izvajalca, kar bi glavarino

  obstoječim timom oziroma izvajalcu lahko povečalo.  Regresijska lestvica,

  ki  omejuje  plačilo  glavarinskih  količnikov,  bi  se  z  leti postopno

  zniževala  skladno  z nacionalnim ciljem približevanja na ciljni normativ

  1.500  glavarinskih  količnikov.  S  tem  bi zdravniki z visoko glavarino

  prejeli  jasno sporočilo o korelaciji med opredeljenimi osebami in višino

  glavarine ter bili motivirani, da postopno zmanjšajo število opredeljenih

  oseb  in  posledično svojo obremenjenost. Regresijska lestvica bi se prvo

  leto  (predvidoma  v letu 2019) znižala za 3,58 %, kolikor se je v deležu

  vključilo  novih zdravnikov v letu 2018. V naslednjem letu se bi lestvica

  ponovno  znižala  sorazmerno z deležem novih timov v sistemu. Regresijska

  lestvica  bi  bila  tudi  bolj  razdrobljena,  da  skoki med razredi niso

  preveliki.



Lep pozdrav!



Damjan Kos, vodja - direktor

Sektor za informiranje in odnose z javnostmi

Direkcija

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije"