Zakon – kralj živali
Na seji Državnega zbora danes obravnavajo predlog novele Zakona o zaščiti živali. Med spremembami, ki jih zakon uvaja, najbolj izstopajo uvedba prehodnih hlevov za odvzete rejne živali, prepoved privezovanja psov v vseh primerih in obvezno označevanje mačk. Zakon bo služil tudi kot zakonska osnova za ustanovitev mobilnih klavnic, v vseh klavnicah pa bodo uvedli obvezen interni videonadzor. Tudi huda malomarnost se bo po novem zakonu štela kot vrsta mučenja živali. Za nadzorovanje upoštevanja zakona bo ustanovljena specializirana inšpekcija za zaščito živali, ločena od splošne veterinarske inšpekcije. Predlog novele zakona so v Državni zbor vložili koalicijski poslanci in poslanke s prvopodpisanimi Meiro Hot, Urško Klakočar Zupančič in Tatjano Greif. Po navedbah predlagateljic je namen sprememb preprečevanje nasilja nad živalmi, krepitev odgovornega lastništva in širjenje ozaveščenosti o zaščiti živali med prebivalstvom.
Predlog zakona uvaja veliko sprememb, ki jih omogoča novela istega zakona iz leta 2021. Takrat je bilo namreč prvič zakonsko določeno, da živali niso stvari, temveč čuteča živa bitja, kar je posledica uskladitve z evropsko zakonodajo. Društva za zaščito živali, kmetje in veterinarji sicer že nekaj mesecev opozarjajo na pomanjkljivosti predloga. Izpostavili so jih že na sejah Odbora za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano v Državnem zboru, po katerih so nevladniki opozarjali na neenako obravnavo. Predstavniki društev za zaščito živali in zavetišč so za razpravo namreč prejeli manj časa kot predstavniki kmetov in veterinarjev. Na zadnji seji 7. septembra pa je bilo število predstavnikov društev in zavetišč celo omejeno. Predstavniki nevladnih organizacij so s predlogom novele zakona večinoma zadovoljni, razloži zakonita zastopnica Društva za zaščito živali Ljubljana, Maša Cerjak Kastelic.
Med pomanjkljivostmi zakona nevladne organizacije in društva navajajo, da se ne dotika zavetišč za živali, ki so že v trenutni situaciji polna, njihovo financiranje pa je pomanjkljivo. V Veterinarski zbornici Slovenije napovedujejo, da bo po sprejetju predloga situacija zavetišč še slabša, saj bo odvzetih več živali.
S predlogom novele zakona so nezadovoljni predvsem kmetje in veterinarji, saj naj bi zakonski predlogi odpirali možnost za nove nesporazume. Del zakona, ki je med kmeti dvignil največ prahu, je uvedba svetovalcev za zaščito živali. To so prostovoljci, v prvi vrsti člani društev za zaščito živali, katerih namen je podpora veterinarski inšpekciji in inšpekciji za zaščito živali. To bodo dosegli s tem, da bodo bolj proaktivno kot povprečni prebivalci prijavljali potencialno zlorabo živali, pri čemer pa bo še vedno obstajala možnost pritožbe prijavljenega skrbnika živali na inšpektorat. Kmetom se zdi, da 40-urno usposabljanje, ki je predvideno za kandidate, glede na pooblastila ni dovoljšne. Obenem se lahko za svetovalca prijavi kdorkoli s srednješolsko izobrazbo, kar se njim in veterinarjem zdi premalo. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije, Anton Medved, meni, da bi lahko slabo izobraženi svetovalci živalim bolj škodovali kot pomagali.
Prijavitelji oziroma svetovalci pa se kljub pomislekom kmetov ne bodo smeli prosto sprehajati po kmetijah. Prvopodpisana poslanka Socialnih demokratov Meira Hot je na današnji 12. redni seji Državnega zbora pojasnila, da so pristojnosti prijaviteljev v zakonu jasno opredeljene.
Predlog ni zmotil le kmetov in veterinarjev, nasprotuje mu tudi parlamentarna opozicija. Poslanci iz vrst Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije so na današnji seji dejali, da je predlog zakona uperjen direktno proti kmetom. Ena od sprememb, ki jih zakon uvaja, je kriminalizacija malomarnosti do živali. Po predlogu bo privezovanje psov na verige, vrvi in podobno namreč popolnoma prepovedano. Poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Kosi pa je na današnji seji dejal, da v privezovanju psov na verige ne vidi ničesar spornega.
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so napovedali, da bodo zakon zaradi neupoštevanja prizadetih deležnikov izpodbijali. V prvi vrsti računajo na veto Državnega sveta, ki je kmetom trenutno bolj naklonjen, v skrajnem primeru pa so pripravljeni zadevo popeljati tudi do Ustavnega sodišča. Pri tem načrtu se jim pridružujejo tudi v Sindikatu kmetov Slovenije. Medved predstavi, kaj bi bila za kmete bolj sprejemljiva zakonodaja.
Tudi društva za zaščito živali se strinjajo, da bi morali predlog spremeniti, saj po mnenju nevladnikov ne uvaja dovoljšnih sprememb. Cerjak Kastelic pove več o stališču Društva za zaščito živali Ljubljana glede dodatnih sprememb.
Čeprav imajo kmetje, veterinarji in društva vsi pogosto zelo podobne pomisleke glede zakona, sodelovanja med temi skupinami ni. Prav tako deležniki niso zadovoljni s sedanjim načinom sodelovanja z državo.
Glede svetovalcev za zaščito živali pa ima predsednik Sindikata kmetov Slovenije še opozorilo.
Zakon bo verjetno že danes sprejet na glasovanju v Državnem zboru. Vseeno pa to, kot so že napovedali v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ne pomeni, da bo tudi obveljal po prvem izglasovanju v Državnem zboru.
Vir slike: Pixabay
Dodaj komentar
Komentiraj