Na ravni tako vse evropske politične elite, kakor tudi iz dneva v dan naraščajočega deleža nacionalnih volilnih teles posameznih članic Evropske unije, vse bolj nagibajoč se v desno, se v zadnjih mesecih odkar smo priče vse bolj množičnemu navalu beguncev na evropska tla, pričakovano krepi diskurz radikalizma in politika, ki je bila do nedavnega v domeni konzervativne desnice. Da je tudi v tej krizi na plano naplavilo vso zatohlo močvaro ni nič novega, kot ni nič novega, da v imenu domnevne varnosti ali nevarnosti, kakor vzamete, to počno vlade, ki naj bi se nahajale na modernem centru ali se celo predstavljajo kot vlade socialističnih vrednot, spoštovale pa naj bi tudi človekove pravice. Povrh vsega se sprejemajo ukrepi, v luči begunske ksenofobne histerije, hranjeni s strani politikov vseh barv, ki se jih ne bi sramovala nobena skrajno desničarska grupacija.

Če so se pred meseci številne javne osebnosti zgražale nad odločitvijo madžarske vlade Viktorja Orbana, ko je julija pričela z postavljanjem ograje na meji s Srbijo in septembra končala gradnjo ograje tudi na meji s Hrvaško, je, tistih, ki še vedno zavračajo tovrstne poteze ter metode obravnavanja humanitarne krize, precej manj. Med tiste, ki mejo zagrajujejo pa od danes sodi tudi Slovenija.  

Premier Miro Cerar je ob ministrici za notranje zadeve Vesni Gjörkeš Žnidar odločitve sinočnje 62-te redne, sicer zaprte seje vlade, predstavil na današnji novinarski konferenci. Naznanja da bodo slovenske meje zavoljo nadzora nad šengensko mejo v naslednjih dneh opremljene s tako imenovanimi tehničnimi ovirami, sicer strokovni termin za ograjo.