Zelena Evropa, zato zelena Slovenija
Ob začetku njenega predsedovanja je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zagotovila, da bo komisija pod njenim vodstvom sprejela potrebne podnebne ukrepe. V skladu z napovedjo je Evropska komisija včeraj predstavila predlog prvega evropskega podnebnega zakona, ki predvideva ogljično nevtralnost Evrope do leta 2050. V predlogu je opisan načrt, s katerim naj bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina. Predvideno je, da se bo na podlagi presoje vplivov zakon še dopolnjeval in postavil natančnejše cilje za leto 2030. Do junija 2021 namerava Komisija pregledati in po potrebi spremeniti ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati izpuste do leta 2030.
V naslednji točki postopka bo zakon predložen Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, v katerem so zastopane države članice. Države se bodo lahko glede vsebine zakona opredelile in predlagale spremembe. O postopku, ki sledi predlogu komisije, Barbara Kvac, strokovna sodelavka Focusa, društva za sonaraven razvoj.
Države imajo nalogo, da določijo potrebne nacionalne strategije za prilagoditev na podnebne spremembe. Po predlogu Komisije bo ta leta 2023 prvič preverila skladnost evropskih in nacionalnih ukrepov s predstavljeni cilji, nato pa to ponavljala vsakih pet let. Komisija bo v primeru, če ukrepi članic ne bodo zadostni, izdala priporočila za izboljšanje.
Na podlagi predlaganega zakona si bo Komisija pridržal možnost, da vsakih pet let po letu 2030 spremeni cilje glede zmanjšanja izpustov. Zakon, ki ga je Evropska komisija predlagala, je namreč delegiran akt, kar pomeni, da lahko državljani in drugi deležniki v roku štirih tednov podajo svoje mnenje o osnutku besedila delegiranega akta. Ko pa Komisija zakon po posvetovanjih sprejme, imata Evropski parlament in Svet EU dva meseca časa za morebitne ugovore. V primeru, da ugovorov ni, začne tak akt avtomatsko veljati. V parlamentu in Svetu EU tako za sprejetje novih regulacij ne bo potrebno soglasje, kot je navadno v praksi, ampak potrebujejo večino, da ukrep Komisije zavrnejo.
Številni okoljevarstveniki predlog zakona kritizirajo, saj naj ne bi določal dovolj ambicioznih ciljev do leta 2030. Za zdaj je cilj Komisije do tega leta znižati emisije za 40 odstotkov, so pa napovedali, da načrtujejo ta cilj zvišati za dodatnih 15 odstotkov. Kot pravi Stane Merše, ki vodi Center za energetsko učinkovitost, ki deluje pod okriljem Instituta Jožef Stefan, meni, da je potrebno cilje Evropske komisije videti kot še ne do konca definirane.
Vlada Republike Slovenije je v skladu z uredbo Evropske unije iz leta 2018 pred enim tednom sprejela Nacionalni energetski in podnebni načrt. O načrtu, ki do leta 2030 predvideva 27-odstotno znižanje izpustov, natančneje Stane Merše, ki je sodeloval pri njegovi sestavi:
Evropska poslanka Tanja Fajon je mnenja, da je v Sloveniji potreben miselni preskok glede delovanja na področju podnebja in energetike. Zanjo Nacionalni načrt, ki ga je sprejela še Šarčeva vlada, katere del je bila tudi njena stranka SD, ni dovolj ambiciozen.
Merše o tem, kako naš program posodobiti in s katerimi problemi se sooča Slovenija:
Pomemben del zelene politike nove Evropske komisije je tudi tranzicijski sklad - ta naj bi pomagal evropskim regijam, v katerih se prebivalci primarno ukvarjajo z gospodarskimi panogami, ki so jim v bolj okoljsko prijazni Evropi šteti dnevi. Gre predvsem za rudarske regije v Nemčiji in na Poljskem, kjer je premog še vedno najpomembnejši energent pri proizvodnji elektrike. Več o tranzicijskem skladu Tanja Fajon.
Slovenski nacionalni energetski in podnebni načrt se zaenkrat kaže kot premalo agresiven v primerjavi z evropskimi predlogi in se ga bo moralo - če želi dohiteti cilje Komisije - v več zadevah izboljšati.
Offsajd je pripravila vajenka Ajda.
Dodaj komentar
Komentiraj