Zgovorna tišina Ministrstva za izobraževanje
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, krajše ARRS, je v začetku novembra objavila Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Državo Izrael v letih 2018 do 2020. Razpis predvideva sofinanciranje projektov na dveh prednostnih področjih, izmed katerih je eno inovativno upravljanje z vodami. Ker je upravljanje voda eno od sredstev izraelske okupacije, smo poklicali več vpletenih institucij in jih povprašali za mnenje glede sodelovanja na tovrstnih razpisih, s članico gibanja BDS Slovenija pa smo spregovorili tudi o komercialnih stikih Slovenije s podjetji z zasedenih ozemelj.
Razpis predvideva sofinanciranje projektov na dveh prioritetnih področjih: “Digitalni vidiki raziskav na področju družboslovja in humanistike” in “Inovativno upravljanje z vodami in tehnologije spremljanja, vključno s spremljanjem na daljavo”. Vsaka država je pristojna za ocenjevanje prijavljenih projektov na enem prioritetnem področju: projekte upravljanja z vodami bo tako ocenjeval Izrael. Besedilo razpisa še navaja, da je njegov namen omogočiti znanstveno-tehnološki napredek na “strateško pomembnih področjih”. Upravljanje z vodami je za Izrael resnično strateškega pomena, saj preko omejevanja dostopa do vode Palestincem onemogoča normalno življenje na zasedenih ozemljih.
Sporazumi iz Osla med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo predvidevajo, da je Izrael upravičen do 80 odstotkov vodnih virov iz skupnega vodonosnika. Ne le, da Izrael skuša ureditev iz Osla, ki je bila sprva zamišljena le kot začasna, spremeniti v trajno, tudi to, da dobiva petkrat več vode kot Palestina, izraelski oblasti ne zadošča. Kot med drugim ugotavlja poročilo Svetovne banke iz leta 2009, je Izrael načrpal več kot polovico več vode, kot mu je pripada. Poleg tega v poletnih mesecih omejuje dostop Palestincev do vode in prepoveduje izkop novih vodnjakov na palestinskih ozemljih. Pojasni Barbara Vodopivec iz gibanja BDS oziroma bojkot, dezinvesticije in sankcije:
Slovenija z objavo razpisa za znanstveno sodelovanje z Izraelom na področju upravljanja z vodami sodeluje v tovrstnem vodnem apartheidu. Na Agenciji za raziskovalno dejavnost, ki vodi postopek razpisa, so nam zaradi nezaključenih postopkov izbire projektov sporočili le, da se je na razpis na obeh prioritetnih področjih prijavilo 23 prijaviteljev. Glede morebitne problematičnosti tovrstnih projektov pa da, “[so] vse raziskave, izvedene v okviru sofinanciranih projektov ARRS, podvržene splošno uveljavljenim in mednarodno ustaljenim načelom znanstvene etike in integritete. Prijavitelji na javni razpis v prijavnem obrazcu podajo izjavo, da imajo ustrezno dovoljenje etične komisije za izvajanje raziskovalnega projekta.”
Objava razpisa o bilateralnem raziskovalnem sodelovanju z Izraelom temelji na Protokolu 1. zasedanja skupnega slovensko-izraelskega odbora o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki določa tudi prioritetni področji. Tega je junija lani v Tel Avivu podpisal Tit Neubauer, vodja Službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Na ministrstvu so nam že v ponedeljek obljubili intervju glede raziskovalnega sodelovanja z Izraelom na področju upravljanja z vodami. A kljub večdnevni komunikaciji do današnjega zaključka redakcije niso uspeli poslati niti pisne izjave. Prav tako mnenja glede prijave na tovrstne razpise nismo uspeli dobiti od Univerze v Ljubljani. (Po zaključku redakcije smo z Univerze v Ljubljani prejeli odgovor, da gre za dogovor med ministrstvoma obeh držav in da v tovrstne odločitve univerza ni vključena.)
Ta razpis pa ni prvi primer slovenskega raziskovalnega sodelovanja z Izraelom. Med letoma 2006 in 2008 je že potekal podoben program, a so bila izbrana prioritetna področja - bioinformatika in napredni materiali - manj problematična. Iz Slovenije je bilo na takratnem razpisu izbranih pet projektov. Dva izmed njih - prijavitelja sta bila z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko ter s Kemijskega inštituta - pa sta v projektih sodelovala z izraelsko hebrejsko univerzo. Ta je po izraelski zasedbi vzhodnega Jeruzalema svoj kampus premaknila na okupirano ozemlje, zaradi česar je bila tudi tarča pozivov tujih akademikov k bojkotu. Barbara Vodopivec pa izpostavi še en primer sodelovanja slovenske raziskovalne sfere v okupaciji. Inštitut Andreja Marušiča je leta 2011 sodeloval z izraelsko univerzo Ariel, ki deluje na zasedenih ozemljih, tudi ta projekt pa je preko ARRS sofinancirala država. Več Vodopivec:
Slovensko sodelovanje v izraelski okupaciji Palestine pa ne poteka le na raziskovalnem področju. Slovenija iz Izraela in okupiranih ozemelj letno uvozi približno za 220 milijonov evrov dobrin. Največja kategorija izdelkov so vrtnine, sadje in oreščki, ki po podatkih Finančne uprave skupaj znašajo nekaj več kot četrtino uvoza. Kot pojasni Barbara Vodopivec iz gibanja BDS, je pridelava teh produktov pogosto povezana z okupiranimi ozemlji, njihov izvor pa je večinoma težko določljiv:
Medtem ko je izvoru posameznih produktov težko slediti, pa je jasno, katera podjetja delujejo na zasedenih ozemljih. Vodopivec zato izpostavlja, da se je bolj kot na ugotavljanje izvora izdelkov smiselno osredotočiti na bojkot teh podjetij.
Izraelska podjetja so sicer zaradi obračunavanja carine ob uvozu v Evropsko unijo zavezana navesti, ali je poreklo produkta mednarodno priznano ozemlje Izraela ali okupiranega ozemlja.
S finančne uprave so nam sporočili, da podatkov o uvozu, razdeljenih na uvoz iz Izraela in uvoz z okupiranih ozemelj nimajo statistično obdelanih in bi jih morali razdeliti po poštnih številkah, kar pa bi vzelo več dni. Kot pojasni Vodopivec, pa imajo tudi carinski organi pri določanju porekla izdelka pogosto težave zaradi tesne prepletenosti gospodarstva mednarodno priznanega Izraela in zasedenih ozemelj.
Evropska unija je sicer leta 2015 sprejela smernice, sledeč katerim bi produkti z zasedenih ozemelj morali biti jasno označeni kot taki, in ne kot proizvodi Izraela. A se, kot pojasni Vodopivec, to v praksi ne izvaja.
Težava je v tem, da je Evropska unija sprejela le smernice.
Z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pod katerega spada področje označevanja izdelkov, do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora na vprašanje, kakšna pravila v Sloveniji veljajo glede označbe produktov z zasedenih palestinskih ozemelj. (Po zaključku redakcije smo z MGRT prejeli odgovor, v katerem trdijo, da so "seznanjeni s problematiko označevanja izdelkov, ki jih Izrael trži kot izraelske, čeprav izvirajo iz zasedenih palestinskih ozemelj" in da gre po njihovih informacijah predvsem za sadje in zelenjavo ter nekaj kozmetike. Pri takšnem označevanju, pa da gre za zavajanje potrošnikov, ki ga prepoveduje 5. člen Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Te problematike pa ne zaznava Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer so pojasnili, da v inšpekcijskih pregledih v letu 2016 in prvi polovici leta 2017 niso zaznali "neskladij, ki bi nakazovala, da so bili ti izdelki proizvedeni na zasedenih palestinskih ozemljih." Hkrati v Upravi navajajo, da je bil v tem obdobju po podatkih carinskih organov skoraj ves uvoz iz Izraela deklariran kot proizveden v Izraelu in ne v okupiranih ozemljih. Od več kot 10 tisoč vloženih deklaracij za uvoz iz Izraela je bilo le 32 takšnih, ki niso zahtevala preferencialne tarifne obravnave, do katere so upravičeni le proizvodi iz mednarodno priznanega ozemlja Izraela.)
Za zaključek današnjega Offsajda Barbara Vodopivec iz gibanja BDS izpostavi, da bi bilo treba na področju gospodarskega sodelovanja z Izraelom pozornost usmeriti v bojkot podjetij, za katere je znano, da so vpletena v ekonomijo okupacije.
Podobno kot pri gospodarskih povezavah bi veljalo iz raziskovalnega sodelovanja izločiti tiste izraelske univerze, ki delujejo na okupiranih ozemljih, in pa tiste projekte, ki imajo jasen namen in potencial uporabe v okupaciji Palestine.
Dodaj komentar
Komentiraj