Grški premier Alexis Cipras je 23. oktobra prejel javno pismo, podpisano s strani devetnajstih nevladnih organizacij, ki pomagajo beguncem, zaprtim v zbirnih centrih na otokih v Egejskem morju. V njem ga podpisniki pozivajo, naj prekine s politiko zadrževanja ljudi izven celinskega dela države, ki se je začela izvajati po sklenitvi sporazuma o vračanju beguncev med Evropsko unijo in Turčijo.

Vse od formalizacije dogovora marca 2016 se na otokih Lezbos, Kios, Samos, Kos in Leros število pridržanih zgolj povečuje, čeprav so že več kot dvakrat presegli nastanitvene kapacitete. Nekateri v teh pogojih vztrajajo že več kot 19 mesecev. Na Lezbosu in Samosu denimo, kjer je situacija še posebej huda, 8300 ljudi biva v nastanitvah, namenjenih največ 3000 ljudem.

Kyriakos Giaglis, direktor grške veje Danskega begunskega sveta, pojasni, da se je po podpisu dogovora EU-Turčija večji del nevladnih organizacij z otokov umaknil.

Izjava

Yonous Muhammadi, predsednik Grškega begunskega foruma, povzame problematiko tihotapcev ljudi, ki jih dogovor s Turčijo neizogibno vzdržuje:

Izjava

Kot omenjeno, so taborišča na otokih v Egejskem morju prenatrpana. Giaglis to pripisuje predvsem počasnim postopkom pridobivanja azila na celini:

Izjava

Muhammadi omeni tudi, da naj bi po neuradnih podatkih vlada v naslednjih tednih z Lezbosa okoli 2000 ljudi premestila na celino, čeprav ima pomisleke o tem, ali se bodo odgovorne institucije pravočasno odzvale na menjavo letnih časov.

Izjava

Tudi na celini so razmere daleč od ugodnih, vseeno pa je več možnosti za nastanitev, kot tudi nekaj več svobode gibanja. Toda počasno je tudi urejanje nastanitev za tiste migrante, ki so pridobili azil. Zaradi tega je upočasnjeno tudi premeščanje migrantov z otokov na celino.

Izjava

Problemi s koordinacijo in urejanjem nastanitvene in druge infrastrukture pa niso omejeni zgolj na uprave otoških centrov. Grška vlada, natančneje ministrstvo za migracije, ima težave z vzpostavljanjem učinkovitih mehanizmov tudi na celini:

Izjava

Še ena kritika, ki jo postavi Giaglis, je pomanjkljivo sodelovanje med ministrstvi, ki so vključena v oskrbo migrantov in upravljanje taborišč:

Izjava

Odprto pa ostaja tudi vprašanje evropske pomoči Grčiji. Ni namreč razloga, da se sistem nastanitve in obravnave migrantov, kakršen je bil vzpostavljen v Nemčiji in morda ni idealen, je pa mnogo učinkovitejši in bolj spoštljiv do pravic migrantov kot grški, ne bi vzpostavil tudi v Grčiji. Bi pa to zahtevalo ne zgolj retorično, temveč tudi finančno solidarnost evropskega severa s sredozemsko Grčijo.