Ob 54. rojstnem dnevu ene najstarejših neodvisnih radijskih postaj širom sveta smo besedo dali neposredno tistim, ki jih jezikovne prakse države postavljajo v podrejen položaj. Govorili smo o simbolnih in predvsem materialnih učinkih, ki jih ima na vsakodnevno življenje ljudi jezik države. Na okrogli mizi so sodelovali Lan Aidan Remec iz Društva Dih, ki deluje na področju opolnomočenja kvirovske skupnosti v Sloveniji, Abir Al Gendy, begunka iz Sirije, in Sandi Horvat, sovoditelj romske oddaje Kaj govoriš? = So vakeres? na Televiziji Slovenija.

Če smo polje razprave glede na področje dela naših dveh gostov in gostje že v začetku razdrobili, smo ga poskusili tekom dogodka splesti v oprijemljivo resnico - diskriminatorno jezikovno politiko države, ki se je pred nekaj meseci utelesila v sprejetju novele zakona o tujcih. Zakona, ki bo tudi po noveli Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov, sledeč ideji vlade Janeza Janše, od ljudi zahteval formalno izpolnjevanje jezikovnega pogoja, ob neizpolnitvi pa jim grozil z izgubo pravnega statusa, s tem pa ogrozil ne le njihov socialni položaj, ampak kar obstoj v Republiki Sloveniji nasploh. Še v Levici, kjer so se zavzemali za umik pogoja iz zakona, v razpravi niso nasprotovali pogoju jezika kot takemu, ampak so se sklicevali na raznorazne postopkovno-sistemske probleme, zaradi katerih je izvajanje pogoja nemogoče.

Jezikovni pogoj v zakonu o tujcih je nov primer izključevalnih učinkov jezika države, a še zdaleč ne edini. Pravno priznanje spolne identitete pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru imenuje “sprememba spola”, v postopku pred priznanjem spola pa so ljudje prisiljeni podvreči se psihiatrični patologizaciji. Uradni dokumenti države so zapisani v moškem spolu. Država z izobraževalnimi programi za manjšine, kot so Romi, stremi k asimilaciji ljudi v slovensko družbo. Odgovore na izključevalnost jezika države ponavadi oblikujejo akademiki iz centra, denimo v pravilnikih na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je ženski slovnični spol kot nevtralen zamenjal moškega.

Na podlagi individualnih zgodb gostov smo pokazali diskriminatornost slovenske zakonodaje na področju jezikovne politike in tako dali življenjski kontekst zakonodaji ter pokazali njene pomanjkljivosti.

Okroglo mizo na Placu smo izvedli 17. maja 2023.

Vir fotografije: Izak Kermc