Spoštovani- v čem je »zgodovinski« pomen britanskega referenduma, če ne prav v tem, da sta se isti strani- proti Brexitu- znašla bilionar in finančni špekulant Soros in Slavoj Žižek? Jaz se bom raje zatekel k Marxu: kako  buržoazija rešuje krize  kapitalizma? Tako, da ustvarja še večje krize. Dejstvo je, da se je razkol med torijci glede EU , iz katerega se je rodil referendum, prenesel na celo družbo in tudi na laburiste: Corbyn je moral- sicer mlačno, saj je bil vselej evroskeptik, a zaradi moči svojih »blairovskih« poslancev, podpreti Camerona- premiera vlade, ki  neusmiljeno klesti socialno državo- in če bo zmagal, jo bo še bolj!

Če pa zmaga Brexit in Cameron pade, na oblast pa pride še bolj desni –Boris Johnson, bo Corbin luzer, in razhajanja med laburisti glede Brexita mu najbrž tudi ne bodo pomagala, če bodo izredne volitve. Kaj bo torej sploh pridobila »levica« v Britaniji ali kjerkoli, če ostane v EU? Kaj bo bruseljsko birokracijo prisililo k spremembi neoliberalne, varčevalne, TTIPu naklonjene  politike, če ne bo Brexit šoka- saj so v evro-parlamentu v večini desničarji? Nič. Juncker si bo oddahnil in nadaljeval po starem, torej po nemško, Cameron –že prej zaveznik Merklove - pa bo  v EU še močnejši podpornik TTIP-a in vsakršne liberalizacije . Potrjeno bo, da »ni alternative«; to frazo Železne lady sedaj ponavlja tudi železna Angela. Nekaj post-referendumskega reakcionarnega obilja pa bo gotovo padlo tudi na Cerar-Mramorjevo mizo in nam na glavo.

Vse pravkar povedano se zdi precej »elementarno, Watson« : proti Brexitu so malone vsi običajni osumljenci- finančni kapital Cityja, Soros, multinacionalke, NATO, evropska komisija, MDS, Obama, glavnina ekonomistov; zato pa je toliko bolj nenavadno, da sta se tudi eminentna leva misleca- Žižek in Varufakis, pridružila pozivu »dragi Britaniji« na straneh Guardiana, naj ostane »z nami, ostani z nami do jutra« - jutra nove demokratične, leve, DiEM  Evrope! No, to pa je tisto »presenečenje, ki se ne zgodi«, če še malo citiram SLO-popevke.

Kako to, da se velikana prave leve misli ne strinjata s kolegom Lapavicasom o popolni nevzdržnosti, neobstojnosti evra - in s tem stare EU, se pa strinjata s Ciprasom- »EU in euro sta grozna in nas ubijata, a bomo vseeno ostali«?  Varufakisov  argument je takle : Brexitovski Britanci, vi bedaki (tu malo ekstrapoliram) -  tudi če zmagate, ne boste spravili VB ven iz EU- tega ne bo dovolil City. Pač pa bo Brexit pomenil »fragmentacijo« EU in razmah »političnih pošasti«, kot v slogu svoje domislice o »globalnem minotavru« imenuje ksenofobe, mizantrope ipd.  

Skratka: pristaši Brexit so ne-logični, nespametni: zame je to levi elitizem  v skladu z naravo Varufakisovega »gibanja« DiEM, ki ima toliko stika z ljudstvom kot njegov življenjski slog z delavskim razredom.

Žižek pa se v znani maniri takoj usede na ograjo- kot Stalin nekoč o levem in desnem odklonu meni, da je oboje slabo- Brexit in anti-Brexit. Ampak Žižku gre seveda za nekaj čisto drugega – za to, katera politika lahko potegne EU iz »začaranega kroga« dveh lažnih nasprotji- to sta kapitulacija pred globalnim kapitalom na eni in kapitulacija pred  anti-imigrantskim populizmom na drugi strani. Zagatno. In spet balansiranje: obstajajo dobri levi razlogi za Brexit- močna nacionalna država lahko obrani družbo blaginje proti varčevalni politiki itd. A skrbi ga –kaj? Ne to, da bo močno britansko državo s porazom Brexita še bolj obvladovala anti-blaginjska, varčevalna, neoliberalna politika, skrbi ga –ponovno odkritje nacionalizma na levici! Sicer pa se »sodobna levica na nacionalni oblasti«(Mandela, Lula- Ciprasa ne omenja) itak hitro sfiži, zato je pravo vprašanje: »kako lahko porinemo naprej od tega«. Edini, s številko: »edini« način je »delovati transnacionalno- le tako bomo obrzdali globalni kapitalizem«. »Nacionalna država ni pravi instrument, poskusimo formirati vse-evropsko levico«, se Žižek  pridruži Varufakisovemu DiEMu , na koncu pa uničujoča sodba/formula/floskula: » Socialistični nacionalizem  ni pravi način za poj proti nacional-socializmu«. Bravo! Točno to! (dolg spontan aplavz, če se še jaz malo naslonim na Stalina).

Skratka- samo inter-nacionalizem nekaj velja; pa ne proletarski- kako bi tudi, saj so mnogi britanski proletarci, morda večina, za Brexit: še en alibi za akademske levičarje a la »levo krilo« IDS : nacionalna politika, ki mora nagovarjati čim več državljanov, in je zato nujno bolj populistična kot teoretsko čiste lepe duše, je brez veze. Tole pa me res malo spominja na stalinistično sektaštvo v 30. letih- pred nastankom Ljudskih front. Istočasno pa Žižek in kolegi  poudarjajo vzpon nacional-socializma v Evropi; se tu kaj ne ujema? Kaj pa jaz vem- nič ne vem; kdo pa sem jaz. Lahko noč in srečno.