Večno trajajoče vojne Off

Aktualno-politična novica
1. 3. 2022 - 15.00
 / OFF

Poteka šesti dan ruske invazije na Ukrajino. Prestolnice Kijev ruski vojski še ni uspelo zavzeti, je pa izvedla raketni napad, ki je uničil upravno stavbo v Harkivu, drugem največjem ukrajinskem mestu. Ruska vojska je obkolila Herson, mesto s tristo tisoč prebivalci na jugu države v bližini Krimskega polotoka. Po trditvah župana Hersona, Igorja Koljhajeva, ruski vojaki na vpadnicah v mesto postavljajo nadzorne točke. Satelitski posnetki, ki so nastali v okolišu mesta Ivankin in jih je objavila ameriška družba Maxar, kažejo, da Rusija proti Kijevu pošilja konvoj vojaških vozil, ki je dolg 64 kilometrov in poteka od vasi Pribirsk na severu do letališča Antonov, od Kijeva oddaljenega 25 kilometrov. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k prepovedi uporabe letališč in pristanišč za ruske ladje in letala po vsem svetu ter zaprtju zračnega prostora nad Ukrajino. Oksana Markarova, ukrajinska veleposlanica v Združenih državah Amerike, je Rusijo obtožila uporabe termobarične bombe, najmočnejšega nejedrskega orožja, ki je prepovedano z Ženevsko konvencijo. Da bi okrepil ukrajinske vojaške enote, je Zelenski podpisal dokument, ki za tujce, ki so se pripravljeni pridružiti Ukrajinski mednarodni obrambni legiji in se boriti proti ruski vojski, odpravlja vse pogoje za vstop v državo.

Včeraj popoldne so v rezidenci beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka potekala mirovna pogajanja, ki sta se jih udeležili ruska in ukrajinska delegacija. Vodila sta ju Vladimir Medinski, član generalnega sveta Združene Rusije, vladajoče ruske politične stranke, in David Arakamia, vodja poslanske skupine ukrajinske vladne stranke Služabnik ljudstva. Prvi krog pogovorov o miru premirja ni prinesel, poročanja o njihovi vsebini pa so skopa. Ukrajina zahteva takojšnjo prekinitev spopadov in umik ruske vojske s svojega ozemlja, Rusija pa vztraja pri »demilitarizaciji in denacifikaciji«, ki ju je v govoru ob vojni napovedi omenjal ruski predsednik Vladimir Putin, ter nevtralnosti Ukrajine. To je ruski pogoj za kakršenkoli dogovor. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je dejal, da bo Rusija nadaljevala z ofenzivo, dokler ne bodo doseženi vsi njeni cilji. Po podatkih Organizacije združenih narodov je iz Ukrajine od začetka vojne zbežalo 660 tisoč ljudi, samo na Poljsko 380 tisoč beguncev.

Maersk, največje kontejnersko podjetje, je začasno ustavil prevoz blaga v Rusijo in iz nje, kar je, kot so sporočili, del sankcij, ki jih Zahod uvaja proti tej državi.

Sankcije uvajajo tudi Združene države Amerike, in sicer zoper posameznike in uradnike somalijske vlade. Zajemajo omejitve pri izdajanju vize, je v izjavi za javnost sporočilo ameriško zunanje ministrstvo. Razlog za uvedbo sankcij je zamik izvedbe parlamentarnih volitev, ki bi morale potekati minuli teden, 25. februarja, a so bile po januarskem posvetu pri premierju Mohamedu Huseinu Roblu prestavljene na 15. marec. Volilni proces se je v Somaliji sicer začel že 1. novembra lani. V skladu s kompleksnim sistemom so volitve predstavnikov somalijskega spodnjega doma posredne. V njihovi domeni je izbiranje predsednika države, kar je tudi razlog za zaplete pri izvedbi parlamentarnih volitev. Roble in predsednik Mohamed Abdulahi Mohamed sta politična tekmeca, njuno rivalstvo pa je decembra lani eskaliralo do tega, da je Roble Mohameda obtožil poskusa državnega udara. Nestabilnosti političnega prostora v Somaliji botrujejo tudi nesoglasja med federalno vlado in vlado zveznih držav, ki trajajo praktično od konca vojaške diktature Mohameda Siada Barre, in delovanje islamske teroristične organizacije Al Šabab.

Če imajo v Somaliji z izvedbo volitev težave, naj teh ne bi bilo v Burkini Faso. Tamkajšnja nacionalna konferenca je sprejela časovnico, po kateri bo vojaška vlada, ki jo vodi generalporočnik Paul-Henri Damiba, na oblasti ostala še dve leti in pol. V tem tranzicijskem obdobju naj bi imela dovolj časa, da stabilizira državo in jo pripravi na volitve. Eddie Komboigo, predsednik osrednje opozicijske stranke, Kongresa za demokracijo in napredek, in poraženec na predsedniških volitvah leta 2020, je predstavljeno časovnico pozdravil. Trenutna vojaška vlada je nastala z udarom 23. januarja, v katerem je vojska odstavila predsednika Rocha Kaboréja.

Predstavniki šestih največjih turških opozicijskih strank z izjemo Kurdske delavske stranke so podpisali skupno deklaracijo, s katero so se zavezali k predvolilnemu sodelovanju. V obliki zavezništva želijo nastopiti proti predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu, ki državo v tej funkciji vodi od leta 2014, pred tem, od leta 2003, pa je bil premier. Najvidnejša predstavnika zavezništva sta predsednik sekularne Republiške ljudske stranke Kemal Kiliçdaroğlu in voditeljica desničarske nacionalistične Dobre stranke Meral Akşener, ki sta se proti Erdoğanu na neformalni ravni povezala že pred približno petimi leti. Osrednja točka opozicijskega programa bo reforma predsedniškega sistema, ki je bil uveden leta 2018 po ustavnem referendumu in je Erdoğanu omogočil koncentracijo politične moči, saj v opoziciji predvidevajo uvedbo omejitve predsedniškega mandata na 7 let. Obenem bi predsedniku vzeli pooblastilo, da skupaj z vladnim kabinetom razglasi izredne razmere. Opozicijsko zavezništvo želi turško zakonodajo približati evropski in spoštovati sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Do povezovanja med opozicijskimi strankami prihaja v obdobju ekonomske krize v državi, saj Turčijo pestijo 50-odstotna inflacija in naraščajoče cene goriva.

Varnostni svet Združenih narodov se je po predlogu Združenih arabskih emiratov odločil za razširitev orožarskega embarga na vse skupine hutijskih upornikov. Jemenska politična formacija se zaradi napadov na zalivske države, predvsem na Saudovo Arabijo, namreč sooča s čedalje ostrejšimi sankcijami mednarodne skupnosti. Savdska koalicija je s podporo Združenih držav Amerike proti domnevnemu terorizmu Hutijev prvič posredovala leta 2015, ko so uporniki zavzeli večino Jemna, med drugim tudi prestolnico Sanoo, uspeli pa so strmoglaviti tudi vlado predsednika Abd Rabu Mansur Hadija. Vodja hutijskih upornikov v hutijskem vrhovnem revolucionarnem komiteju Mohammed Ali Al Huti je kritiziral odločitev varnostnega sveta, češ da je namenoma zapostavil obravnavo zločinov, ki jih je v Jemnu zagrešila arabska koalicija. Dolgotrajno savdsko bombardiranje Jemna namreč v državi povzroča lakoto in vsesplošno humanitarno krizo.

Okrožno sodišče v Krškem je imenovalo začasno poslovodstvo družbe Gen-I. V upravo je imenovalo Primoža Stropnika, Dejana Paravana in Andreja Šajna ter predsednika Igorja Koprivnikarja. Trajanje njihovega mandata je omejeno na največ eno leto oziroma do imenovanja novega poslovodstva. Gen Energija, polovični družbenik Gen-I-ja, naj bi sodišču sicer predlagala upravo, ki bi jo vodil Martin Novšak, ki pa je bil v petek razrešen z mesta direktorja Gen Energije, ta pa je tudi največji lastnik Gen-I. Zdaj imenovanega Koprivnikarja, sicer dolgoletnega člana poslovodstva Gen-I-ja, sta predlagala Gen-I in Gen-EL, drugi polovični družbenik Gen-I-ija. Ta je brez formalno imenovane uprave posloval tri mesece, odkar se je iztekel mandat Robertu Golobu.

Po poročanju časnika Finance bo slovensko Sberbank iz skupine Sberbank Europe, ki je v ruskem lastništvu in je v nedeljo zaradi sankcij prekinila poslovanje, najverjetneje kupila Nova ljubljanska banka. Delnice Sberbanka bi na NLB prenesli v noči na jutri, s čimer bi zagotavljali likvidnost banke. V tem primeru potrebe po sprožitvi jamstvene sheme ne bi bilo. Uradna odločitev naj bi bila znana pozno popoldne.

Ob 17. uri se bo na Trgu republike začel protest za mir, ki ga organizirajo v nevladnih organizacijah. S protesta se bomo javljali v živo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness